Pustni čas je že tu. Pri nas danes hodijo po vasi veliki "pustarji", jutri pa majhni "pustarji". Nekaj je treba dat na mizo, da se le ti okrepčajo in grejo naprej, kajti dan je še dolg. Zvečer bo fešta v vaški dvorani in vabljeni smo vsi krajani.
Danes sem naredila te kroglice, ki so zelo rahle in okusne. Pa hitro narejene, če izvzamemo delo okrog nadeva. Lahko jih naredimo tudi brez nadeva in bodo še vedno odlične. Ali pa testu primešamo rozine, pinole . . . Če bo čas in volja, v naslednjih dneh pridejo na vrsto še "štraubi" (krhki flancati).
Zdaj pa k receptu:
sestavine za cca 30 kastanjol:
350 g moke za pecivo Mlinotest
3 jajca
70 g stopljenega masla
70 g sladkorja
1 pecilni prašek
2 žlici ruma
naribana lupinica ene pomaranče
vanilijev sladkor
za nadev:
50 g temne čokolade
50 g bele čokolade
3 žlice masla
1 žlica olivnega olja
1 žlica kisle smetane
2 žlici nutelle
pest grobo mletih lešnikov
arašidovo olje za cvrtje
sladkor v prahu za posipanje
V skledo sem dala moko s pecilnim praškom. V manjši skledici sem stepla jajca, dodala stopljeno maslo in sladkor, vanilijev sladkor, rum, pomarančno lupinico in zlila to zmes na moko. Z leseno žlico sem premešala in nato z rokami oblikovala testo.
Za nadev sem stopila temno čokolado in belo čokolado, dodala dve žlici tople vode, da se je čokolada "skrčila", dodala maslo, malo olja, nutello in žlico kisle smetane ter grobo mlete lešnike.
Iz testa sem naredila kačice (kot za njoke) in jih zrezala na koščke. Oblikovala sem krogce in na vsak krogec položila za lešnik nadeva. Previdno sem oblikovala kroglice (ker je testo precej mehko in rahlo).
Ocvrla sem jih na hitro v vročem olju in položila na papirnato servieto.
Potresla sem jih z mletim sladkorjem in . . . dober tek!
Pustarji (letos čebelice) so že prišli. Med čebelicami je bil tudi kakšen čmrlj in tudi ježek. Harmonikar je zaigral eno poskočno, malo smo poklepetali, nekaj spili in spraznili skledo s kastanjolami . . . lažem . . . dve so pustili meni "iz krjance".
Živel Pust in da bi bilo letos veliko zdravega medu!
Tale izraz "sesirila" me je kr malo nasmejal. Tudi jaz sem imel včasih težave s sesirjenjem bele čokolade, dokler nisem prebral, da jo ne smeš zmešat z vodo.
OdgovoriIzbrišiMislim, da sem se malo slabo izrazila. Čokolada se v bistvu ni sesirila, ampak je šla skupaj. Sigurno poznaš tudi ta fenomen, ko zmešaš temno čokolado z malo vode. V mojem primeru sem želela prav to, ker sem želela bolj kompakten nadev. Večkrat se mi je to zgodilo, ko sem želela bolj redko čokoladno kremo in sem dosegla ravno nasprotno. No, včasih nam napake tudi prav pridejo za kakšno idejo.
Izbrišiše vedno pa nisem pogruntala, kakšno vodo lahko dodam temni čokoladi, da jo razredčim. Če dodam mleko, se mi to ne zgodi. Ali ti to obvladaš?
Da o beli čokoladi ne govorim. Ta se mi skoraj vedno pri raznih poskusih sesiri. Tu je baje odvisno od kvalitete.
Pri beli je potrebno sploh paziti, da jo ne segreješ preveč. Mislim, da je tam malo po 30 stopinj vrh glave, kar je čez se že začne delati v kepo. Prav tako ne sme priti v stik z vodo oziroma jo lahko tudi že para iz spodnjega lonca spremeni oziroma "sesiri".
OdgovoriIzbrišiČe po pravici povem, čokolade nisem nikoli redčil z vodo, ampak s smetano, maslom, likerjem, mojim metinim izvlečkom, pa tudi enkrat z oljem.
Izgleda super, pravzaprav so se mi cvrti pustni izdelki vedno zdeli precej pregresna zadeva, tile pa so naravnost perverzni. Definitivno bom poskusil nardit. Hvala za idejo!
OdgovoriIzbriši