Skupno število ogledov strani

sreda, 25. december 2013

voščilnica




                                      Želim vam vesele praznike






                                       in Srečno Novo leto 2014.






četrtek, 19. december 2013

Cantuccini iz kostanjeve moke z datlji in timijanom


Kaj so cantuccini in od kod prihajajo, sem spoznala šele pred približno štirimi leti. Z njimi se nisem spoznala v Toscani, od koder prihajajo. Bilo je pri nas, v Sloveniji, ko sva z M. obiskala restavracijo na Socerbu. Bil je prvi dan v letu, v restavraciji sva bila gosta samo midva. Jedla sva v veliki jedilnici, v kateri je bil kamin, ki je prijetno grel prostor. Sedela sva za mizo ob oknu in uživala ob jedeh, ki nam jih je nosil g. Milan in vinu, ki nama ga je natočil.
Zunaj je pričelo snežiti. Bilo je res čarobno vzdušje, ki se ga rada spominjam

Ko sva se poslavljala, naju je povabil še v svojo klet polno različnih steklenic, nekaterih že zaprašenih letnikov, v katerih je bilo vino. Ponudil nama je Cantuccine in Vin Santo. Takrat sem jih prvič poskusila in sicer tako, da sem jih potunkala v kozarček z vinom. Tako sem se spoznala z njimi in njihovim izvorom.

Tokrat sem jih naredila malo po svoje, dodala sem kostanjevo moko, datlje, orehe, temno čokolado, timijan. Zraven še mandlje, ki so v originalnem receptu.




 


sestavine:

100 g polnozrnate pšeničke moke Mlinotest
100 g kostanjeve moke iz Toskane (Garfagnana) Lucca
1 žlička sode bikarbone
50 g datljev brez koščic
25 g orehovih jedrc (debelo zdrobljenih)
50 g popraženih mandljev
50 g temne čokolade (uporabila sem 50% kakava glede na to, da nisem dodala sladkorja)
2 jajci
žlica zdrobljenega posušenega timijana (kraški žepek)
2 žlici ruma







Datlje in čokolado sem zrezala na majhne koščke.Vse sestavine sem zgnetla skupaj, naredila podolgovat sploščen valj in ga pekla na 170 stopinj 25 minut. Še toplega sem zrezala na rezine, ki sem jih na pekaču v ugasnjeni pečici posušila.


Dobri.  Za tiste, ki imajo radi bolj sladko, bi bilo potrebno dodati sladkor, mogoče med . . .   





Res so najboljši, ko jih potunkamo v vino pa če tudi ni Vin Santo.
Tega z vinom žal nisem poslikala. Pa kdaj drugič. 

 
  

ponedeljek, 09. december 2013

zeljni zavitki z rdečim rižem Hermes


Zakaj ne bi pripravila zelja malo drugače, kot običajno.
Ne spomnem se, če sem ga kdaj pripravila na ta način, mogoče z mesnim nadevom.
Uporabila sem italijanski rdeči riž Hermes, ki je zelo aromatičen in se kuha malo dlje. Kuhala sem ga, da je ostal še malo al dente in se je potem v zvitkih do konca napel.  Seveda lahko uporabimo kakršen koli riž, v tem primeru bo tudi  izgled in okus malo drugačen.






sestavine
1 glava zelja
200 g kuhanega riža
1 rdeča čebula
olivno olje
sol
ščepec posušenega koriandra
ščepec posušenega timijana
ščepec kumine
ščepec posušenega peteršilja
ščepec popra
1 jajce
2 žlici naribanega ovčjega sira (ali kakšnega drugega sira)

za bešamel
1/2 l riževega mleka
1 žlica riževe moke
1 žlica koruzne moke
50 g masla
muškatni orešček
ščepec kurkume
ščepec ingverja
sol
poper
ščepec suhega koriandra
ščepec mletega  peperoncina
nariban ovčji sir za po vrhu

Čebulo sesekljamo in na olivnem olju popražimo. Jaz čebulo vedno posolim, tako se prej zmehča. 
Zeljni glavi previdno odstranimo zunanje večje liste, jim odrežemo debelejši srednji del (jaz sem uporabila 8 listov, to je 16 polovic). Ostalemu zelju odstranimo debelejše dele in zrežemo na grobo.
Najprej v osoljenem kropu blanširamo polovice listov, da se malo zmehčajo (cca 5 minut), s penovko jih položimo na cedilo. Splaknemo z mrzlo vodo. Potem v isti vodi blanširamo še ostalo zelje in ravno tako ohladimo pod mrzlo vodo. Zelje sesekljamo.
Rižu dodamo stepeno jajce, čebulo, zelje, začimbe in 2 žlici naribanega sira. Nadev je pripravljen.

Bešamel pripravimo tako, da maslo na majhnem ognju stopimo, mu dodamo moko, začimbe, premešamo in dodamo mleko. Dobro premešamo in ko se bešamel primerno zgosti, odstavimo. Bešamel naj ne bo pregost, po potrebi mu dodamo še malo riževega mleka.  

Zeljne liste obložimo z zvrhano žlico nadeva, zavijemo in damo na pekač, ki smo ga prej malo pomazali z bešamelom. Čez zavitke prelijemo bešamel in damo v pečico na 180 stopinj za 35 do 40 minut.




Tudi po peki je bešamel ostal še vedno kremast, odličen za preliv pečenim zavitkom.




Ti zavitki so zelo primerni kot predjed, npr. ko imamo napovedane goste, saj jih lahko pripravimo tudi prejšnji dan ali prej vse pripravimo in jih dokončamo v zadnjem trenutku. Lahko jih uporabimo kot prilogo k npr. mesu ali pa pojemo kot samostojno jed

Ne samo dobri, odlični so. Ko jih postrežemo, jih za še bolj bogat okus potresemo z naribanim parmezanom.





 

torek, 03. december 2013

ajdove palačinke z jabolki in amarantom

To je eden izmed mojih najljubših zajtrkov. Še posebno, ko ostanem brez kruha.
Poigram se s sestavinami, mokami in nadevi. Kar mi v tistem trenutku najbolj diši in si želim jesti. Zjutraj ponavadi imam čas (saj sem v penziji).
Vendar ne vem zakaj, ko gremo v penzijo za veliko ljudi velja res tisto, da je dan prekratek za vse, kar bi radi naredili in ustvarili. Jaz sem ena izmed teh. Odgovor seveda obstaja in ga tudi vem. No, o tem pa kdaj drugič . . . heheh   

Če zjutraj nimate časa pred odhodom v službo narediti takšnih palačink, jih lahko naredite zvečer, zjutraj pa jih samo pogrejete in nadevate ali pa jeste takšne pri sobni temperaturi. Če ne morete počakati do naslednjega jutra (kar je najbolj verjetno), jih lahko pojeste s poljubnim nadevom kar za večerjo.

Ker je masa precej kompaktna in je pri nanosu v ponev debela priblilžno 1 cm, se čas peke podaljša (na vsaki strani jih pečem na majhnem ognju cca 5 do 7 minut.



 


sestavine za 5 do 6 manjših palačink

2 jajci
ščepec soli
3 žlice ajdove moke
1 žlička sode bikarbone
3 žlice kuhanega amaranta
3 na trakce naribana jabolka
sok 1/2 limone
sok 1/2 pomaranče
2 žlici riževega sirupa
1 žlička cimeta v prahu
1 žlica vanilijevega sladkorja
za vsako palačinko 1 žlička olivnega olja

za nadev
marmelada po želji
nadev po želji
(recimo jogurt, skuta . . . . )

Jajca sem penasto zmešala s električnim mešalcem, dodala moko, sodo bikarbono, premešala, dodala amarant, jabolka, limonov in pomarančni sok, rižev sirup, cimet in vanilijev sladkor. 





za nadev sem tokrat izbrala zelo dobro domačo marmelado,




prepognila palačinko  . . .





in ugriznila . . . .




zelooo dobre . .

Kakšni so običajno vaši zajtrki ?




 

petek, 22. november 2013

kruh iz 5 vrst moke s posušenimi paradižniki, timijanom in baziliko


Rada pečem kruh in različnih vrst moke, tokrat sem mu dodala posušene paradižnike in dišeča zelišča.
 





sestavine:

150 g pšenične polnozrnate moke Mlinotest
100 g pirine polnozrnate moke Mlinotest
100 g riževe moke
50 g koruzne moke Mlinotest
50 g kostanjeve moke
10 g svežega kvasa
1 žlička sode bikarbone
1 žlička sladkorja
1 žlička soli
2 žlici olivnega olja
3 dl tople vode + 1/2 dl za kvasec
7 polovičk posušenega paradižnika
peščica sveže bazilike
1 žlička sesekljanega svežega timijana

Naredila sem kvasec iz vode, kvasa in sladkorja.
V posodo za peko kruha sem zlila 3 dl tople vode, dodala žličko soli in 2 žlici olivnega olja. V skledi sem pomešala vse vrste mok, dodala sodo bikarbono. Moke sem z žlico preložila v posodo za peko kruha, navrh sem dala kvasec in primešala malo moke. Pustila sem nekaj minut, da je kvas začel delovati in vklopila kruhomat na 8 (gnetenje in vzhajanje).
Ko je testo "prišlo" skoraj do vrha posode, sem ga vzela ven in ga na delovni plošči rahlo premesila. Dala sem ga v pekač in ga položila v pečico. Vklopila sem pečico na minimum in pustila ponovno vzhajati kakšnih 15 minut..
Povečala sem temperaturo za 180 stopinj in pekla 45 minut. 

Dobila sem aromatičen kruh. Takšen kruh je odličen z vsemi vrstami namazov in kot priloga k različnim jedem.  



torek, 19. november 2013

današnje jutranje nebo


Šla sem na vsakodnevni jutranji sprehod  z Bello in ujela nekaj neba, ki bi ga rada delila z vami.











 



 






















                       tudi mavrica se je pokazala












ponedeljek, 18. november 2013

pesto iz korenja


Zadnje čase res manj pišem in poredko objavljam recepte, to pa ne pomeni, da ne kuham in preizkušam novih receptov. Kar nekaj bi jih bilo, ki bi jih rada predstavila tudi vam, vendar enostavno jedi prej izginejo v želodčke, ne da bi jih utegnila poslikati. Recepti in objave brez fotografij pa skoraj ne pridejo v poštev, saj fotografije v veliki meri dodatno predstavijo temo, o kateri pišemo. Moje fotografijeso, tudi ko mi jih uspe narediti slabše kvalitete, naredim, kar je v moji moči s tem, kar imam na razpolago, to je telefon.

Zaenkrat je tako, v bodoče pa . . . mogoče nabavim fotoaparat s kakšnim specialnim objektivom.
Fotografiranje me je vedno privlačilo. Tudi razvijala sem črnobele fotografije sama. Dolgo let nazaj sem imela Zenit, ki je bil za tiste čase kar v redu. Treba je bilo nastavljat svetlobo, čas itd. Potem sem počasi izgubila stik s fotoaparatom, novejšega nisem nikoli nabavila razen čisto enostavnega Kodaka.. Potem je prišel čas mobilnih telefonov z vgrajenim fotoaparatom in to je bila zame praktična rešitev, kar se fotografiranja tiče, kerje vedno pri roki.


Pesto iz korenja sem naredila že parkrat in mi je bil všeč, zdaj pa mi je uspelo da vam tudi predstavim svoj recept. Na internetu so recepti, jaz sem iz vseh, ki mi jih je uspelo dobiti pobrala tisto, kar mi je ustrezalo, dodala nekaj svojega in tokrat je nastal ta pesto:  






sestavine
200 g očiščenega korenja
50 g grobo mletih in popraženih mandljev
1 strok česna
3 večje ali 5 manjših lističev svežega žajblja /odstranila sem srednji del in polovičke lističev sesekljala)
3 vejice svežega timijana (jaz limonov timijan - obrala sem drobne lističe)
sol
ščepec ingverja v prahu
ščepec kurkume v prahu
extra deviško olivno olje od 50 do 100 ml

dodala za testenine:
5 rezin posušenega paradižnika
sveža bazilika






Očiščeno korenje sem narezala na večje kose. Kuhala sem ga v osoljeni vodi na zmernem ognju 15 minut.
Grobo mlete mandlje sem popražila v vroči ponvi. Olupila in sesekljala sem strok česna.
3 žlice olivnega olja sem segrela, odstavila in na njem razpustila česen, timijan, žajbelj, ingver in kurkumo, da je vse skupaj začelo oddajati aromo. Pustila sem ohladiti.
V sekljalnik sem dala mandlje, kuhano korenje, česen in začimbe v olivnem olju in vklopila za nekaj sekund. Dodala sem še malo olivnega olja in ponovno vklopila. V pestu so ostali tudi malo večji koščki korenja, nisem ga zmlela v popolno kašo.       

Pesto sem jedla namazan na polnozrnatih krekerjih. Tako mi je bil všeč, da bi ga še kar mazala  . . . in jedla 

Za večerjo sem ga jedla s kvinojinimi špageti. Posušene paradižnike sem dodala v vodo, v kateri so se kuhali špageti, da so se zmehčali in oddali nekaj arome špagetom. Kuhane špagete sem odcedila  (pozor:  vodo sem prestregla v posodo). Špagete sem stresla nazaj v kozico, v kateri so se kuhali, jim dodala pesto in sesekljane paradižnike, po potrebi dodala malo vode, v kateri so se kuhali, dobro premešala in servirala.
Po vrhu sem potresla natrgane lističe bazilike.     






Če boste pripravili tudi vi pesto iz korenja, vam želim dober tek!




torek, 05. november 2013

marmelada iz kutin in izabele


Pred tednom sem pobrala še zadnje grozde izabele, pri Mirjam pa sem dobila lepe kutine.

Pred kratkim sem odprla zadnji kozarček marmelade, narejene iz kutine in izabele, ki sem jo naredila pred 2 leti in je bila še vedno odlična (bi rekla, da s časom vedno boljša).

Ker sem imela ves "material" pri roki, sem se odločila takšno marmelado ponovit. 




Dobila sem zelo aromatično, malenkost  kiselkasto marmelado. Menim, da se bo okus sčasoma še razvil. Barva je zelo posebna, nekaj med fuksijo in rdečo, vonj in okus pa res specialen. 











sestavine:
1 l izabelinega gostega soka (postopek priprave tukaj)
7 večjih sadežev kutine
7 žlic rjavega sladkorja
50 g bele čokolade
2 žlici ruma
cca 1/2 l vode

Pripravila sem gost izabelin sok, mu dodala na rezine narezane, neolupljene, oprane kutine, kmalu zatem še  sladkor. Kuhala sem približno 1/2 ure, da so se kutine zmehčale, nato pa spasirala marmelado s paličnim mešalcem. Dodala sem belo čokolado , rum in vodo po potrebi, ker je bila marmelada zelooo gosta.
Kuhala sem še kakšnih 10 minut in potem marmelado napolnila v vroče kozarčke ter zaprla z vročimi pokrovčki (previdno, da se nisem opekla). Kozarčke sem namreč prej sterilizirala v pečici na 100 stopinjah. Dobro zaprte kozarčke z marmelado sem položila nazaj v ogreto in ugasnjeno pečico, kjer sem jo pustila, da se je popolnoma ohladila..  



ponedeljek, 28. oktober 2013

kostanjeva torta z orehi in kakavom


Kostanj  . . .  kostanj  . . . pred kakšnimi tremi tedni sem razmišljala, da bom letos verjetno ostala brez njega, da ga mogoče ne bom niti imela prilike poskusit.
Vendar sem se pošteno vštela. Na srečo.

Prav kmalu zatem mi ga je ponudila Mirjam, moja rešiteljica, kar se  zelenjave pa tudi sadja tiče. Na kostanj nisem računala. Pa sem ga dobila. Lepega, zdravega, velikega, dobrega.

Moram priznat, da imam jaz raje kuhanega kot pečenega. Skuham ga, potem pa kar z zobmi . . .  krak . . .  na polovico in potem si zopet pomagam z zobmi in pojem sredico . . . ja . . . tako smo ga jedli še kot otroci in tako mi je všeč še danes.

Naredila sem nekakšno torto, že drugič to jesen.

Naredila sem dva poskusa "pridobivanja"  kostanjevega pireja (v mojem primeru ni bil pire, ker sem pustila tudi večje koščke, nisem nič pasirala).

V prvem primeru sem ga olupila in ga skuhala. Potem sem odstranila še notranjo kožico.
V drugem primeru sem skuhala celega, potem sem z žličko oz. tudi z majhnim nožkom izdolbla "meso". Definitivno sem bila bolj zadovoljna z drugim načinom, ki mi je vzel dosti  manj časa in delo je bilo bolj čisto.

 











sestavine:

200 g moke (100 g pirine polnozrnate moke Mlinotest, 100 g črne pšenične moke Mlinotest)
300 g kostanjevega "mesa" (ne morem reči pireja, ker nisem spasirala)
    100 g orehovih jedrc (večji koščki)
    3 jajca
    100 g rjavega sladkorja
    1 navaden jogurt
    3 žlice olivnega olja
    2 žlici kakava
    1 pecilni prašek
    2 žlici ruma



Kostanj sem kuhala celega približno 40 minut. Odrezala sem ploščato stran kostanja (zgornja slika) z nožkom in izdolbla vso sredico (brez notranjega olupka) z žličko tako, da so ostali tudi koščki. Nič nisem pasirala.

Jajca sem penasto zmešala s sladkorjem, dodala jogurt, rum, olivno olje, primešala moke s pecilnim praškom in kakavom, nazadnje sem z leseno kuhalnico primešala še kostanj in orehe.































Testo sem preložila v pekač obložen s peki papirjem in pekla 40 minut na 170 stopinj.






Če jo boste delali, lahko povečate količino sestavin in bo torta malo višja, ali pa pečete v manjšem pekaču in bo torta . . .  tudi višja.
Vendar je tudi takšna zelo dobra. Zraven bi pasala stepena smetana, ki je jaz nisem pripravila in tudi na sliki je ni . . .

Lep teden želim vsem, ki pridete na ta blog.


nedelja, 20. oktober 2013

Prva jesenska ohrovtova mineštra

Ohrovtova mineštra je od nekdaj med mojimi najljubšimi.
Ko jo naredim, oživijo spomini na mojo mamo, ki je jedi pripravljala z veliko ljubezni in malo sestavinami.
Vendar so bile te jedi  zelo dobre in pripravljene s pozornostjo do nas, članov družine.
   












sestavine:

1 velika ali dve manjši glavi ohrovta
7 srednjih krompirjev
1/2 čebule
2 stroka česna
3 žlice olivnega olja
1 žlica domače masti
3 žlice kuhanega fižola
3 žlice fižolove juhe

Olupljen krompir in očiščen ohrovt sem skuhala posebej v rahlo osoljeni vodi..


Ohrovt sem precedila, drobno nasekljala z nožem, krompir sem na grobo pretlačila s tlačilko (tisto z večjimi luknjami), kar v kozici z vodo, v kateri se je kuhal.


Na segretem olivnem olju in žlici masti sem popražila čebulo, dodala sesekljan česen in pustila še par sekund, da je zadišalo. Ohrovt sem dala v posodo s krompirjem. Dodala sem čebulo in česen skupaj z maščobo, kuhan fižol s fižolovo vodo,  po potrebi dosolila in pokuhala še nekaj minut.


Preprosta, vendar odlična mineštra, zraven katere paše dober kos kruha.  




Vsak ima svoj način priprave jedi. Kako vi pripravite ohrovtovo mineštro?




torek, 15. oktober 2013

Trikotniki z blitvo in feto

Narava se zelo počasi odeva v jesenske barve. Če ne bi bilo teh nekako turobnih dni vmes, je meni jesen najljubši letni čas.

Gospa Mirjam . . . o njej sem že pisala v tem postu,  me že celo poletje,  pa še naprej v jesen pridno zalaga z zelenjavo. Sem spada tudi zelo lepa blitva. 
Nekaj sem jo dala v skrinjo, pripravila sem jo že na različne načine.
Že nekaj časa mi je "hodilo po glavi", kako bi jo pripravila v nekakšnem testu, v katerega bi se lahko ugriznilo in bi bila sredica iz blitve in še česa.
Iskala sem po internetu in našla recept, ki se je lepo približal moji ideji. Osnova je testo z moko in maščobo z dodatkom mrzle tekočine (brise'). V prvotnem receptu je bilo uporabljeno samo maslo in mleko, jaz sem dala vodo, zmanjšala sem količino masla in ga nadomestila z jogurtom.
Kot protiutež okusu blitve (v prvotnem receptu špinača), ki je blag, sem uporabila feto. Zraven še dodatne sestavine, ki so bile tudi v prvotnem receptu. 









sestavine za 10 trikotnikov:

200 g blanširane blitve
1 strok česna
100 g fete
1 stepeno jajce
1 žlica sesekljanega limonovega timijana
limonina lupinica pol limone
ščepec muškatnega oreščka

za testo (pasta brisee):
250 g moke (jaz 150 g pirine polnozr.moke Mlinotest in 100 g pšenične polnozrnate moke Mlinotest)
50 g masla
70 g jogurta
5 žlic mrzle vode

Moko sem zmešala z maslom in jogurtom. dodala mrzlo vodo in na hitro zamesila testo ter ga dala v hladilnik. Tam je ostalo do naslednjega dne. Drugače pa je dovolj kakšna urca hladilnika. 

Odcejeno blitvo sem sesekljala, dodala stepeno jajce (1/3 sem ga prihranila za premaz) , drobno sesekljan česen, timijan, limonino lupinico, muškatni orešček in zdrobljeno feto. Dobro sem premešala.
Testo sem razvaljala na 2,5 mm debeline in zrezala kradrate. Nanje sem položila nadev, konice premazala z mrzlo vodo, prepognila v trikotnik in potisnila testo z vilicami (slika spodaj).  




Trikotnike sem položila na pekač obložen s peki papirjem, jih premazala s stepenim jajcem in dala v pečico segreto na 170 stopinj za 30 minut. Potem sem temperaturo povišala na 180 stopinj in pekla še cca 5 do 7 minut..

 . 




Če še niste delali takšnih trikotnikov, priporočam, da jih naredite, ker so zelo dobri. Kot aperitiv, malica, večerja ali za piknik.
Drugič bom za testo uporabila le jogurt in nič masla. Tako bo vse skupaj še bolj zdravo pa vendar zelo dobro.






četrtek, 10. oktober 2013

zelenjavna frtalja z amarantom


Pregledovala sem svojo shrambo (je bolj shrambica, ampak zelo praktična in koristna).
Našla sem še dve vrečki amaranta, ki jima bo v kratkem pretekel  rok trajanja.
Ja. . .  res je potrebno vsake toliko narediti revizijo in kontrolirat, kaj sploh je v shrambi in preveriti roke trajanja.

Tisti, ki še niste nič prebrali o amarantu, si lahko nekaj preberete npr.  tukaj.


Najprej sem ga parkrat dobro sprala (to je treba opraviti v cedilu z zelo majhnimi luknjicami, ker drugače nam zelo majhna zrnca lahko uidejo.)  Počasi sem ga kuhala približno 30 minut, da je nastala nekakšna "papica". Zrnca so res drobna in če jih želimo opazovati, ko so kuhana je mogoče potrebno povečevalo . .  no vsaj zame. Izgledajo kot nekakšne mikro ploščice z repkom.
Pustila sem ga ohladiti. Medtem sem pripravila druge sestavine.







sestavine za 2 manjši frtalji (premer cca 15 cm)

1 jajce
1 srednje velik korenček
1 bučka velikosti korenčka
3 žlice kuhanega amaranta
1 žlica koruzne moke (jaz Mlinotest)
1 žlica polnozrnate moke ali (jaz tokrat črna moka Mlinotest)
ščepec soli
1 žlica svežega  sesekljanega timijana
ščepec vinskega kamna

dve žlici olivnega olja za dno ponve

Bučko sem naribala na trakce, prav tako korenček, dodala sem stepeno jajce in vse ostale sestavine. Testo sem pustila stati 10 minut.
V ponvi sem segrela žlico olivnega olja (ne prevroče,da se ne pokadi).V ponev sem položila večjo zajemalko testa in počasi na nizkem ognju na vsaki strani pekla približno 7 minut.



Z okusom frtalje sem bila zelo zadovoljna (več, kot sem pričakovala).
Ponudimo jo lahko kot samostojen obrok, saj vsebuje beljakovinsi del, ogljikove hidrate in zelenjavo. Primerna je tudi za predjed,  malico ali lahko večerjo.




četrtek, 03. oktober 2013

Izabelin domači puding







Letošnja trgatev je v glavnem zaključena. Mošt se počasi spreminja v vino.  
Moja trgatev pa še traja. Na mojem dvorišču rasteta dve trti izabele.Izabela lahko ostane na trti še dolgo v jesen.
Ta vrsta grozdja . . .  bi rekla, ni všeč vsakemu, ima poseben vonj in okus. Trte ni potrebno škropiti, raste kot nora in običajno tudi dobro rodi. Letos je obrodila tako tako, srednje. Nekaj grozdov se poje sproti, naredila bom še kakšno sladico, za marmelado je bo verjetno zmanjkalo. To sem delala lansko leto, ko je bila letina obilnejša in je je še nekaj v shrambi. Meni je to ena najboljših marmelad, intenzivna po okusu in vonju, ki se s segrevanjem spremeni in vonj in okus nista več enaka tistemu grozdnemu . . . še boljša postaneta.   
Pri peki peciva jaz pustim kar cele jagode, tako, da se koščice, ko se pecivo je, odstrani . . .  ali pa pogrize in poje. Mene ne motijo koščice, naredim z njimi, kot mi trenutno paše.
Tokrat sem naredila iz soka izabele nekakšen domač puding, oz. grozdno kremo. Sladica je narejena iz soka izabele.
To preprosto sladico po imenu sugo d'uva so včasih delali v Italiji (Emiglia Romagna) v času trgatve.Praviloma se dela iz mošta. "Speštano" grozdje se pusti stati čez noč, da se prične vretje, drugi dan se iztisne in precedi sok in se naredi ene vrste puding.




Jaz sem grozdje "speštala", malo segrela, da je lupina spustila svojo barvo (verjetno še kakšne sestavine) in takoj naredila sladico. 


sestavine za 4 manjše porcije

1 kg jagod grozdja izabela
2 žlici vanilijevega sladkorja
3 žlice moke

sladka smetana po želji
jagode grozdja izabela po želji
čokoladne mrvice po želji






Iz kilograma jagod je nastalo 7 dl soka. Pol litra soka sem počasi segrevala, v ostali sok sem zamešala moko in pridno razmešala, da so se razpustile grudice. Prilila sem še malo soka in vse skupaj dodala soku v kozici. Na lahkem ognju sem počasi kuhala kakšnih 5 minut, dodala sem vanilijev sladkor, premešala in servirala v majhne skodellice.





Okrasila sem z grozdnimi jagodami.



Potem sem si dala malo duška  . . . tako, da sem v kozarček najprej natočila še vroč puding, na vrh naložila cca 10 jagod izabele, stepeno sladko smetano in koščke čokolade. Vzela sem žličko . . .  in uživala v teh okusih in strukturah . . .  božansko dobro . . . poskusite tudi vi, mogoče s kakšnim drugim grozdjem, če nimate izabele.