Skupno število ogledov strani

nedelja, 29. april 2012

potica z lešniki


Nastala je nekako... ne po načrtu. Nisem imela namena delat potico, čeprav... recimo, da sem si jo želela narediti. Potem so mi pri jemanju stvari iz hladilnika jajca s škarlo vred padla na tla. Hmmm... je blo treba nekaj ukrenit. Cela so ostala štiri, ostalih šest je počilo. Toliko, da sem lahko ločila beljake od rumenjakov.
Hja...želja se mi je pričela uresničevat. Samo še dokončat je bilo treba.

Najraje jo naredim z lešniki, ker so moji najljubši, razen mandeljnov. Tudi orehi so mi super, toda ti so bolj "težki".
Moje potice, ki sem jih naredila sama, lahko preštejem na prste, saj se jih dolga leta nisem niti lotila. Nekakšen strah je bil prisoten pred delanjem potice, ker mi je vedno, ko sem kje jedla potico bilo predstavljeno to opravilo kot nekaj, kar vzame ogromno časa, imeti je treba veliko sreče, da ti rata, da ne odstopa skorja, da ni testo presuho, premokro, predebelo, pretanko itd. itd.
Potem sem se okorajžila in kmalu spoznala, da ni to noben "baubau" ampak, da se jo da narediti in to dobro, takšno, kot sem si jo vedno želela.
No... ne vem, mogoče pa je res treba imeti takrat, ko delamo potico srečen dan. Tokrat je bil, vsaj kar se potice tiče... pa tudi ostalega. 


sestavine:

500 g moke (jaz 400 g moke za pecivo, 25 g kostanjeve moke, 25 g sojine moke, 25 g koruzne moke in 25 g ajdove moke)
3 rumenjaki
2 dl mleka + 1/2 dl mleka za kvas
20 g kvasa
100 g masla
70 g sladkorja + 1 žlička za kvas
naribana lupinica 1 limone
vanilijev sladkor

nadev:

400 g mletih lešnikov
200 ml sladke smetane
3 beljaki
100 g sladkorja
žlica nutelle




V skledici sem zmešala rumenjake s sladkorjem, stopljenim maslom, mlekom, vanilijevim sladkorjem in limonino lupinico ter premešala. Vsebino sem zlila v posodo za kruhomat. Vse moke sem zmešala skupaj in jih z žlico preložila v posodo kruhomata. Na vrh sem dodala kvasec iz malo mleka, kvasa in žličke sladkorja. Vklopila sem kruhomat na 8 (gnetenje) in lepo pustila, dokler mi "pip, pip, pip" ni povedal, da je postopek končan. Še par sekund sem vklopila, da se je testo sesedlo in premešalo.

Medtem, ko se je testo gnetlo, sem pripravila nadev: Lešnike sem zmešala s sladkorjem, prelila z vročo smetano, dodala nutello in ko se je malo ohladilo, dodala še stepene beljake. 

Testo sem razdelila na dva dela, ga razvaljala in pomazala z nadevom. Zvila sem in položila na pravokoten pekač. Prešpikala sem z zobotrebcem in položila v mlačno pečico za 1 uro. Vzhajano potico sem premazala z rumenjakom. Potem sem povišala temperaturo na 170 stopinj in pekla 1 uro.
 
                                                                                                                                                                                                                


Nastala je potica, ki je predstavljena tukaj na fotografijah. Dobra, s tanko skorjico, ravno prav rahla.



sobota, 28. april 2012

liker iz regratovih cvetov... nadaljevanje...









Torej, ker je prav, da se delo, ki se ga prične, tudi zaključi, če želimo imeti zadovoljstvo, je prav da nadaljujem s pisanjem, kako se je končal postopek ustvarjanja likerja iz regratovih cvetov. tukaj recept

Tako, vsebino kozarca sem precedila skozi gazo v steklenico, medtem sem postavila na štedilnik posodico z 2 dl vode in 100 g medu. Segrela sem toliko, da se je med stopil. Pustila sem, da se je ohladilo in medeno vodo dodala likerju.

Zamašek na vrh, steklenico sem večkrat obrnila na glavo in.... likerček je bil pripravljen. Seveda sem ga poskusila. Prijeten okus, malo pogreni, toda menim, da tako mora biti.

Kot vsi likerji, bo tudi ta moral malo stati, več kot stoji, boljši je, pravijo... vsaj za druge likerje to velja (preizkušeno).   




petek, 27. april 2012

domači krekerji z zelišči


Še nikoli jih nisem naredila. Ker pa je vsaka stvar enkrat prvič, je očitno sedaj pravi trenutek. Trdno sem odločena, da jih naredim. Krekerje namreč. Včasih ostanem brez kruha, zame je to skoraj nesprejemljivo,  ker imam žitarice zelo rada, oziroma kakršenkoli kruh. Pšenični moki  se, če je le mogoče izognem, ker mi kot A krvni skupini ne paše.
Uporabila sem različne moke, ki sem jih imela doma. Dodala sem nekaj doma posušenih zelišč, razen koriandra, ki sem ga kupila.
V receptih, ki sem jih zasledila na internetu, se navadno doda rožmarin in olive. Te pridejo na vrsto drugič.

Sedaj pa poskusimo tega:
    




sestavine:

500 g moke (večji del rustika s semeni, manjši del ajdove, sojine, koruzne, kostanjeve) torej moke po želji
2 dl vode
žlička soli
1 g kvasa (+ za prst vode v kozarcu od 2 dl)
žlička sladkorja
5 žlic olivnega olja
razna zelišča (posušena melisa, divji majaron, koriander)





Testo sem zamesila kar v kruhomatu. Natočila sem vodo, dodala olivno olje in sol. V skledi sem stehtala moke in jih dodala v posodo kruhomata.
Kvas sem razmešala v kozarčku z vodo s sladkorjem ter dodala na vrh moke.
Vključila sem kruhomat na program 8 (gnetenje) in čez čas pokontrolirala, če je konsistenca testa v redu.
Potem pa pozabila na krekerje, dokler me piskanje ni opozorilo, da je testo vzhajalo. Vključila sem še enkrat stikalo za gnetenje za par sekund, toliko, da se je testo sesedlo.

Testo sem pomokala in razvaljala na čimbolj tanko. Izrezala sem s koleščkom pravokotnike in jih z vilicami prešpikala. Preložila sem jih na pekač, obložen s peki papirjem in dala v pečico. Pekli so se cca 20 minut na 170 stopinj.

 


Krekerji so odlični, taki domači.




sreda, 25. april 2012

pesto iz kopriv in melise

Sezona kopriv je tukaj. Zakaj jih ne bi uporabili tudi v kuhinji? Na misel mi je prišlo, zakaj pa jih ne bi  uporabila za pesto? Pogledala sem na internet in res dobila kar nekaj receptov, sicer različnih po razmerju sestavin. Uporabila sem tudi meliso, ki že pridno kuka iz zemlje. Pa poskusimo:





sestavine:

70 g vršičkov kopriv
10 g listkov melise
1 strok česna
3 zvrhane žlice parmezana
3 zvrhane žlice pinjol
olivno olje po potrebi

Koprive in meliso na kratko blanširamo v vreli vodi, damo na cedilo in splaknemo z mrzlo vodo. Poberemo iz cedila in ne da bi preveč ožemali damo v sekljalnik. Dodamo strok česna, nariban parmezan, pinjole in 5 žlic olivnega olja. Vklopimo sekljalnik in počakamo nekaj sekund. Pogledamo, če je konsistenca pesta prava (ne preveč gosta, ne preveč redka). Če je potrebno, dodamo še kakšno žlico olivnega olja.  




Pesto lahko uporabimo takoj, če ne, damo v kozarček in hranimo v hladilniku nekaj dni. Uporabimo ga lahko za testenine, rižoto, namaze in še kaj po svoji domišljiji.  

Meni je ta pesto odličen, če imate možnost nabrati koprive, vam ga priporočam. Menim, da sestavine lahko prilagajamo glede na naš okus.

Tako imamo na mizi več zdravih jedi na en mah, samo dodajamo (testenine, riž, sirni namaz, njoke...)





ponedeljek, 23. april 2012

zelenjavna juha z ajdo in koprivami


Ajda. Zadnje čase jo kar uporabljam v kuhinji, če se le da. Ker, kot pravijo, pomaga našemu boljšemu počutju. Običajno smo pri nas kuhali mineštro z ječmenom (ješprenj), ki jo še vedno pripravim. Kot otrok se spominjam ajdove polente, ki jo je včasih naredila mama in je nisem preveč marala. Je šla težko dol. Drugače pa smo marali bolj koruzno polento. Ta mi je še danes odlična.  Pa tudi ajdova, najboljša mi je mešana , koruzna z ajdovo.

Tukaj je en spomladanski recept, z dodatkom kopriv in melise. Po trenutnem navdihu.  



sestavine za 2-3 osebe:

150 g ajde (kozarček od 2 dl)
30 vršičkov kopriv
pest svežih listkov melise
1/2 čebule
2 korenčka
3 krompirji
3 žlice olivnega olja
sol
parmezan

Ajdo večkrat dobro operemo in kuhamo 15 minut. Ko je kuhana, jo precedimo.

Vršičke kopriv in meliso operemo in na kratko blanširamo (prevremo). Odcedimo in splaknemo pod mrzlo vodo (da ohranimo barvo). Vode, v kateri smo blanširali koprive, ne zavrzimo, ker jo kasneje uporabimo.       

Korenje olupimo in narežemo na majhne kocke, prav tako krompir. Na drobno narežemo čebulo in jo nekaj minut pražimo na olivnem olju, dodamo korenje in krompir, po potrebi dolivamo vodo, v kateri smo blanširali koprivo. Solimo. Počasi kuhamo 15-20 minut. Na koncu dodamo kuhano ajdo in  na drobno sesekljano koprivo. Če je potrebno, dodamo še malo vroče vode, povremo in odstavimo.



Serviramo na krožnike in po želji potresemo z naribanim parmezanom.

Moje fotografije niso takšne kot bi si jih želela, ker slikam z GSM, pa vseeno, upam, da je bistvo vidno.


                                 





nedelja, 22. april 2012

arancini, po naše riževe kroglice

To tipično sicilijansko jed sem prvič zasledila na internetu ne dolgo od tega, preizkusila recept in osvojili so mene pa tudi druge člane družine. Ime arancini nosijo zato, ker ocvrti spominjajo po obliki in barvi na majhne pomaranče. V originalu so sestavljeni  iz ostankov paradižnikove rižote z dodatkom mozarelle. Veliko receptom je dodan grah.
Mislim, da je možnosti za nadeve nešteto, jaz sem zaenkrat uporabila tega, ki najbolj ustreza tudi drugim članom familije.






za cca 10 arancinov rabimo:

300 g kuhanega riža (pomešanega z žlico olivnega olja in 2 žlicami masla)
1 rumenjak
50 g nastrganega parmezana
50 g na grobo nastrganega sira (lahko takega kot uporabimo za pizzo)
50 g kraškega pršuta

za paniranje:

1 jajce
1 beljak
krušne drobtine
arašidovo olje

Riž pomešamo z rumenjakom, parmezanom, sirom in sesekljanim pršutom. Iz te mase naredimo male kroglice (za oreh), jih položimo najprej v drobtine, nato v jajce stepeno skupaj z beljakom, potem še enkrat v drobtine, ponovno v jajce in še zadnjič v drobtine. Sproti oblikujemo kroglice in jih ocvremo v arašidovem olju. Pazimo, da jih obračamo do zlatorjave barve, ker v nasprotnem rad pride sir na vrhu ven in potem prodre maščoba v notranjost.




Lahko jih postrežemo samostojno ali kot prilogo.      

Pa še to: če se želimo izogniti cvrenju, jih seveda lahko damo v pečico na 180 stopinj za cca 20 minut.


petek, 20. april 2012

raku...trenutki





                                       melanholična simfonija



                                                          abstraktna čipka


                                                       
                                                                   dotik trenutka


četrtek, 19. april 2012

muffini z jabolki



Tile muffinčki so res dobri. Originalni recept sem malo spremenila (manj maščobe, manj sladkorja in še kaj.) Sem prav zadovoljna z njimi. Upam da bodo popoldne tudi drugi degustatorji.





 Za 12 muffinov potrebujemo:

suhe sestavine:

250 g moke
70 g sladkorja
1/2 pecilnega praška
1/2 žličke sode bikarbone
ščepec soli
žlica vanilijevega sladkorja


mokre sestavine:

2 jajci
2 dl mleka
70 g stopljenega masla 

dodatek:
3 jabolka (srednje velika)
1/2 bio limone (sok in lupinica)
3 žlice mletih lešnikov
cimet


                                            
Zmešamo jajca, stopljeno maslo in mleko (jaz sem uporabila kravje,drugič bom naredila s sojinim ali riževim mlekom ali z jabolčnim ali kakšnim drugim sokom).
Moki primešamo sladkor, pecilni prašek, sodo bikarbono, vanilijev sladkor in sol.
Jabolka olupimo (jaz prakticiram postopek, ki mi precej olajša delo in sicer olupljeno jabolko zarežem najprej počez naokrog na večih mestih, potem še podolgem čez celo jabolko naokrog in potem narežem na male kockice)... no, ne vem če mi je uspelo napisat razumljivo, bom naslednjič prikazala v sliki.        

Mokre sestavine dodamo suhim in narahlo premešamo s kuhalnico (pri originalnem receptu je avtorica navedla, da je v knjigi prebrala, naj bi se premešalo 12 krat)... hmmm... jaz nisem štela, sem pozabila, vendar mislim, da je bilo nekje blizu.

Jabolka pokapamo z limoninim sokom, dodamo limonino lupinico, primešamo mlete lešnike in cimet in jih dodamo masi. To še enkrat  narahlo premešamo s kuhalnico, maso z žlico polagamo v papirnate modelčke na pekač in damo peči na (jaz sem imela pečico najprej nastavljeno na 18o stopinj, ko sem dala peči, sem zmanjšala na 170 stopinj in pekla 30 minut.)

Pečene muffine vzamemo iz pečice, položimo na pladenj in potresemo s sladkorjem v prahu.





sreda, 18. april 2012

liker iz regratovih cvetov

Zadnje čase sem obsedena s pripravljanjem likerjev. Uporabim vse, kar raste blizu mene, v naravi in kar je iz raznih virov preizkušeno oz. potrjeno (knjige, internet). Sedaj je na vrsti liker iz cvetov regrata. Recept sem kar nekaj časa iskala, nekje na internetu pa vseeno je. Tako, jaz sem ga malo priredila, tudi zato, ker prvič ponavadi naredim manjšo količino kot poizkus. Recimo, da bo iz tega nastalo 1/2 l likerja. Pa začnimo: 


sestavine:
100 regratovih cvetov
3 dl domačega žganja (tropinovec)
1/2 bio limone
100 g medu
2 dl vode



Nabrala sem cca 100 cvetov regrata. Nabrala sem jih dan po dežju, tako, da jih nisem nič prala. Cvetovom sem odrezala repke, razpolovila cvet, da sem lažje ločila cvetne listke od zelenih obrobnih




Naložila sem v kozarec, dodala limonino lupinico in domače žganje, zaprla kozarec in ga postavila v omaro.


V prvotnem receptu se kozarec postavi na svetlobo, jaz se raje držim pravila, da se sadeže postavi na sonce, listke in cvetke pa na temno.Vsak dan malo pretresem in čez približno 1 teden bom postopek nadaljevala... potem poročam.

nadaljevanje tukaj


torek, 17. april 2012

pehtranov polž - la spirale con dragoncello

Pehtranov vonj in okus imam zelo rada. Letos je kar podivjal v večji posodi na dvorišču. Jeseni ga bom verjetno kar presadila v zemljo.
Že nekaj dni me mika, no, danes mi je ratalo, da sem ga uvrstila v program opravil. Naredila sem tole stvar: 



sestavine za testo:

500 g moke za kvašeno in vlečeno testo
1 žlička soli
3 dl vode
1 žlica olja
olje za premaz

V kruhomat sem zlila vodo, jo solila in dodala žlico olja ter dodala moko. Nastavila sem program na 8 (gnetenje) in si prihranila veliko dela. Ko je bilo testo pripravljeno, sem ga prerezala na pol, oba kosa premazala z oljem in dala počivat zavita v najlonsko folijo.

Medtem sem pripravila nadev iz

300 g skute
2 dl kisle smetane
2 pesti sesekljanih pehtranovih listov




sladkorja nisem dala, ker sem želela preizkusit kakšen je brez. Skuta, kisla smetana in pehtran dajo že poln okus, vsaj zame.

Testo sem razvaljala in ga do polovice namazala z nadevom. Dvignila sem prt in ga zavila proti sebi. Dala sem ga v pekač in še enkrat ponovila vajo z drugim testom.


Polža sem premazala z olivnim oljem in dala v pečico za 45 minut na 170 stopinj.





Malo preveč časa sem ga pustila v pečici, ker sem nanj skoraj pozabila, zato je skorjica precej hrustljava. Mislim, da kljub temu ne bo ostalo nič v pekaču. 

TRADUZIONE DELLA RICETTA IN ITALIANO

per impasto:

500 g farina
3 dl acqua
1 cucchiaino di sale
1 cucchiaio di olio 
olio per spennellare
Nella machina per il pane ho messo l'acqua, il sale, olio, poi ho versato la farina. Ho messo sul programma  (impastare - 8). Quando l'impasto era pronto, ho fatto due palline, le ho spennellate con olio e messe in folia naylon a riposare. 

Poi ho preparato il ripieno con 300 g di ricotta, 2 dl di panna acida, 2 manciate di dragoncello trittato.
Si puo mettere anche' un po' di zucchero (io non l'ho messo).  


Ho steso la pasta con il mattarello sopra una tovaglia,  l'ho spennellato con olio e l'ho stesa con le dita finche' non e' diventata molto sottile. Ho messo il ripieno sopra fino a meta (guarda la foto). L'ho arrottolata verso di me con l'aiuto della tovaglia sotto. Ho spennellato la teglia con olio e ho messo il primo rotolo dentro. Poi ho fatto stesso procedimento con la seconda pasta, ho spennellato sopra con olio, buccato con stuzzicadente e messo nel forno a 170 gradi per 45 minuti.

ponedeljek, 16. april 2012

raku keramika, nekaj utrinkov


Rada ustvarjam. Predvsem z glino. V raku tehniki. To je čisto moj svet, ki si ga lahko ogleda vsak, ki si to želi ali slučajno naleti nanj. Ker pa zame nobena stvar v življenju ni slučajna ampak ima svoj namen, zato  ima ob mojih izdelkih vsakdo svoje občutke in svoje mnenje.

V izdelkih izražam svojo notranjost, doživljanje trenutka. 

Tu je nekaj od tega:




 
                                            podstavki za dišeče paličice      


                                                     velika radost


                                              
                                                                          portret trenutka


nedelja, 15. april 2012

riž z bučkami, regratom...

Obožujem bučke, najraje jih pripravim v sezoni, ko rastejo prosto v vrtu (mojem ali pa kakšnem drugem), včasih pa je treba tudi malo zamižati na eno oko in jih kupiti izven sezone. Vemo, da bučke lahko pripravimo na nešteto načinov, meni so najboljše pripravljene na hitro, ko obdržijo svojo barvo in hrustljavost. Tu je ena od mnogih variant:

sestavine za 2 osebi:

kuhan riž (dve večji skodelici)
4 bučke
1 rdeča čebula
2 stroka česna
pest na drobno narezanega regrata
10 vršičkov koprive
3 vejice majarona
3 listke rdeče bazilike
ščepec posušenega koriandra
3 žlice olivnega olja
sol
peperoncino



Bučke podolgem narežemo na štiri dele, potem narežemo na drobne rezinice, regratove liste narežemo na cm, vršičke kopriv na drobno narežemo. Čebulo sesekljamo, prav tako česen. V posodi (jaz sem uporabila široko ponev) narahlo popražimo čebulo, dodamo česen. Dodamo bučke z regratom in koprivo, podušimo, solimo, dodamo malo peperoncina v prahu, majaronove vejice in baziliko, prilijemo kozarec vrele vode in še par minut pustimo na rahlem ognju. Ugasnemo, dodamo kuhan riž (ko skuham riž, mu jaz dodam žlico olivnega olja in 2 žlici masla, tako ostane rahel in se ne sprijemlje ter ga lahko porabim kasneje).

Torej dodali smo riž, premešamo in postrežemo na krožnike.
Zelo dobro in hitro narejeno.
    


sobota, 14. april 2012

nekaj izdelkov iz preteklosti

Medtem, ko čakam na pravi trenutek, da ponovno kaj oblikujem in spečem pa objavim par predmetov v raku tehniki, ki predstavljajo zame preteklost, vendar mi še vedno nekaj sporočajo...tisti, ki so še pri meni.