Jesenska frtalja z rdečo peso in feto

Rdeča pesa mi te dni ni dala miru. Običajno jo surovo nastrgam v solato (npr. motovilec, zimski radič, fižol . . .  Ker sem jo pripravila tudi v pečici, celo, zavito v peki papir in pečeno na 170 stopinj cca 40 minut, jo je bilo treba pač potem nekako porabit.

Vedno bolj rada pripravljam enostavne jedi s čimmanj sestavinami (uporabljam pa vedno več začimb). Všeč mi je, če se da sestaviti vse skupaj v enotno jed.
Ponavadi se znajde v hladilniku kakšna zelenjava, sir, jajca . . . ki jih je treba porabit. V shrambi z mokami, rižem, stročnicami  . .  je tudi vedno kaj za porabit čimprej. Tokrat je bil to polnozrnati riž.

Ta frtalja je nastala danes zjutraj, ko je prevladala trenutna ideja.


sestavine za eno trtaljo od 20 cm:

1 jajce
ščepec soli
2 dl mineralne vode
žlička sode bikarbone
žlička mlete kurkume
pol žličke mletega ingverja
žlička zdrobljenega posušenega timijana
žlica grobo mletih lanenih semen
žlica grobo mletih bučnih semen
100 g riževe polnozrnate moke (riž sem dobro zmlela v mlinčku za kavo)

1 srednja na majhne kocke narezana rdeča pesa
50 g fete

listki rukole iz mojega mini vrtička

Testo za frtaljo sem zmešala po vrstnem redu kot je zgoraj navedeno,  ne preredko ne pregosto, toliko, da sem ga lahko približno polovico prelila v ponev, v kateri sem segrela žlico oljčnega olja. Na vrh sem potresla rdečo peso in na grobo nadrobila feto ter navrh prelila še ostalo testo. Frtalja se je pripravljala počasi na majhnem ognju. Vsake toliko sem ogenj povečala za par sekund in potem zopet zmanjšala. Vmes sem jo tudi pokrila s pokrovko. Po približno 15 minutah sem frtaljo s pomočjo krožnika obrnila in jo delala naprej enako kot prej.

Frtalja je zelo dobra, jaz sem pojedla dve rezini in še vedno nisem lačna, čeprav je preteklo od takrat nekaj ur. Mogoče res ni primerna za zajtrk . . .  zato jo bom jedla tudi za pozno kosilo.


tu spodaj lahko kliknete na še nekaj receptov za jedi z rdečo peso, ki sem jih že objavila v preteklosti:


njoki z rdečo peso

 



 piškotki z rdečo peso, kokosom, mandlji . . . 

 



rižota z rdečo peso in rdečim vinom





predelana loška smojka ali repa s prosom v pečici na moj način




Lep pozdrav vsem in lepo se imejte!





   

kremna juha z bučkami in rukolo

Letos, ko na mojem mini vrtičku pridno raste rukola, jo veliko pojemo v solati. Naredila sem tudi pesto. Nekaj sem je razdala.
Zamislila sem si rukolo v juhi in zamisel prav kmalu uresničila.
Naredila sem kremno juho iz krompirja, bučk in rukole, z dodatkom stroka česna in vejice svežega timijana (kraški žepek tudi z mojega vrtička).
Ker je bila meni in mojemu M. všeč, sem drugi dan vajo ponovila, tokrat tudi za povabljene goste kot predjed.

Za 7 ljudi sem skuhala 5 srednje velikih olupljenih in na debele rezine narezanih krompirjev. Ko je bil krompir na pol kuhan, sem dodala tri na široke rezine narezane srednje velike (cca 20 cm)  bučke in kuhala še toliko časa, da so se bučke rahlo zmehčale, vendar so ostale na zunaj še čisto zelene barve. Odstavila sem, dodala strok česna, listke svežega timijana in petkrat sem zajela s prsti v cedilo z rukolo (pet pesti cca) ter tudi rukolo dodala v kozico. Nobenega kuhanja več, nič drugih dodatkov, samo malo soli, ki sem jo dala na začetku, medtem, ko se je kuhal krompir z bučkami. Uporabila sem palični mešalec in naredila kremno juho.
Rukola je naredila v kremni juhi nekakšne temno zelene krpice, zaradi česar je ta nekaj posebnega tudi po strukturi..
Tudi gostom je bila zelo všeč.

Vrtiček je dolg sedem metrov, širok 0,7 metra, na njem uspeva kar nekaj zelenjave, začimbnic in rožic.
Na vrečki s semeni je sicer pisalo, da je rukola divja, v resnici so bila semena gojene rukole. Tudi dobro, po tretji žetvi gre že počasi v cvet, za naslednjo setev (te dni) bom bolj pozorna na vrečko in posejala zares divjo.  

Želim vam še naprej prijetno poletje . . .  do naslednjič.

ohrovtovi njoki zabeljeni z ocvirki in žajbljem

Danes je zunaj posijalo sonce, ki je po vseh teh turobnih deževnih dneh in po vsem, kar se je v naravi dogajalo pretekle dni  po skoraj vsej Sloveniji, nekakšno olajšanje.
Kot upanje, da bodo vse tegobe, ki so v zvezi s tem nastale, kar izginile.
Čeprav vem, da temu ni tako in da so težave ostale in se bodo v bistvu v prihodnjih dneh in mesecih šele pokazale v vsej svoji luči.
Pa vendar, ko soncu nastavim obraz, skušam biti optimistična.
Z veliko požrtvovalnosti, strpnosti in sodelovanja delavcev Elektro, gasilcev, vojakov, civilne zaščite, prostovoljcev in pomoči od zunaj se je v teh težkih dneh naredilo, kar se je narediti dalo..

Razen nekaj več dežja nam je bilo na našem delu Krasa s strani narave tokrat prizanešeno, vendar le nekaj deset kilometrov stran je bilo in je še vedno precej hudo in tega se dobro zavedam. Ob tem se čutim nemočna, lahko občutim le globoko hvaležnost do vseh, ki so in bodo pomagali ljudem na teh območjih.

Zunaj dan počasi prehaja v noč, danes so bili ptički še posebno aktivni in glasni. Od zunaj se še vedno sliši kar živo žvrgolenje, kot bi se glasno menili med seboj,  . .  prvič v tem letu.
Bi rekla, da to pomeni, da pomlad kljub vsemu prihaja.  



Ohrovt imam zelo rada, njoke tudi. Tokrat sem naredila ohrovtove njoke in jih zabelila z ocvirki. Takimi domačimi, ki sem jih sama naredila in jih uporabim včasih, ko se mi zahoče te čudovite arome in okusa teh majhnih koščkov sala, ki postanejo hrustljavi in tako okusni. To se seveda zgodi le parkrat v zimskem času, ko je že od nekdaj čas kolin

sestavine:

250 g kuhanega pretlačenega krompirja
250 g kuhanega sesekljanega ohrovta
250 g moke (pol riževe pol pirine)
1 jajce
muškatni orešček
sol

2 žlici ocvirkov v masti
vejica svežega žajblja

V skledi sem pomešala pretlačen krompir, drobno sesekljan ohrovt, jajce, sol, muškatni orešček in moko.
Naredila sem okrogle njoke v velikosti oreha, jih pomokala in dala kuhat v vročo osoljeno vodo. Ko so prišli na vrh, sem jih pustila počasi vreti še kakšno minuto in jih precedila na krožnike.
  

Zabelila sem jih z ocvirki, stopljenimi v vroči ponvi skupaj z malo masti in žajbljem.


 

repa, krompir, koleraba . . . v pečici

Lepo pozdravljeni v novem letu.
Prvi dan v tem letu sem počela stvari, ki jih želim početi čez celo leto. Med drugim tudi to, da sem šla kar dvakrat na orbitrek (vsakič za 3 minute heheh . . . ), bila sem na dolgem sprehudu (pol ure), izdelala sem predmet iz gline, skuhala nekaj dobrega (če se prav spomnem, so bili to fileji lista v pečici panirani (polnozrnate drobtine, peteršilj, česen, olivno olje).  Zraven velika skleda zimskega radiča s kalčki). Kot prilogo sem pripravila tudi lečo, ki jo je treba jesti prvi dan v novem letu in po italijanskem običaju prinaša denar.
Tudi počitek sem si privoščila
To leto želim nekaj slabih navad spremeniti v dobre in koristne. To je več gibanja, več ustvarjanja, bolj zdravo prehranjevanje.
Hočem postati tudi še bolj strpna, bolj pozorna, manj v skrbeh, bolj vesela. Hočem živeti vsak dan posebej čimbolj radostno in mirno.
Kaj ste počeli vi prvi dan v novem letu? Kakšne so vaše želje in načrti?
 
Za začetek delim z vami ta preprost recept, čeprav to niti ni recept, je le nekaj preprostih sestavin , ki pridejo okusne iz pečice.

sestavine za 2 osebi:
2 repi
2 kolerabi
3 krompirji
1 čebula
2 stroka česna
svež peteršilj
svež divji koromač
olivno olje
sol

 Krompir, repo in kolerabo olupimo, zrežemo na rezine. Prav tako čebulo  Zmešamo vse skupaj, posolimo in naoljimo, premešamo. Razporedimo na velik pekač in damo v pečico na 190 stopinj za približno pol ure. Malo pred koncem pečenja potresemo s sesekljanim peteršiljem, koromačem in česnom in vrnemo v pečico za 10 minut.

Odlična priloga ali samostojna jed. 

Lep teden vam želim!

zeljni zavitki z rdečim rižem Hermes

Zakaj ne bi pripravila zelja malo drugače, kot običajno.
Ne spomnem se, če sem ga kdaj pripravila na ta način, mogoče z mesnim nadevom.
Uporabila sem italijanski rdeči riž Hermes, ki je zelo aromatičen in se kuha malo dlje. Kuhala sem ga, da je ostal še malo al dente in se je potem v zvitkih do konca napel.  Seveda lahko uporabimo kakršen koli riž, v tem primeru bo tudi  izgled in okus malo drugačen.

sestavine
1 glava zelja
200 g kuhanega riža
1 rdeča čebula
olivno olje
sol
ščepec posušenega koriandra
ščepec posušenega timijana
ščepec kumine
ščepec posušenega peteršilja
ščepec popra
1 jajce
2 žlici naribanega ovčjega sira (ali kakšnega drugega sira)

za bešamel
1/2 l riževega mleka
1 žlica riževe moke
1 žlica koruzne moke
50 g masla
muškatni orešček
ščepec kurkume
ščepec ingverja
sol
poper
ščepec suhega koriandra
ščepec mletega  peperoncina
nariban ovčji sir za po vrhu

Čebulo sesekljamo in na olivnem olju popražimo. Jaz čebulo vedno posolim, tako se prej zmehča. 
Zeljni glavi previdno odstranimo zunanje večje liste, jim odrežemo debelejši srednji del (jaz sem uporabila 8 listov, to je 16 polovic). Ostalemu zelju odstranimo debelejše dele in zrežemo na grobo.
Najprej v osoljenem kropu blanširamo polovice listov, da se malo zmehčajo (cca 5 minut), s penovko jih položimo na cedilo. Splaknemo z mrzlo vodo. Potem v isti vodi blanširamo še ostalo zelje in ravno tako ohladimo pod mrzlo vodo. Zelje sesekljamo.
Rižu dodamo stepeno jajce, čebulo, zelje, začimbe in 2 žlici naribanega sira. Nadev je pripravljen.

Bešamel pripravimo tako, da maslo na majhnem ognju stopimo, mu dodamo moko, začimbe, premešamo in dodamo mleko. Dobro premešamo in ko se bešamel primerno zgosti, odstavimo. Bešamel naj ne bo pregost, po potrebi mu dodamo še malo riževega mleka.  

Zeljne liste obložimo z zvrhano žlico nadeva, zavijemo in damo na pekač, ki smo ga prej malo pomazali z bešamelom. Čez zavitke prelijemo bešamel in damo v pečico na 180 stopinj za 35 do 40 minut.

Tudi po peki je bešamel ostal še vedno kremast, odličen za preliv pečenim zavitkom.

Ti zavitki so zelo primerni kot predjed, npr. ko imamo napovedane goste, saj jih lahko pripravimo tudi prejšnji dan ali prej vse pripravimo in jih dokončamo v zadnjem trenutku. Lahko jih uporabimo kot prilogo k npr. mesu ali pa pojemo kot samostojno jed

Ne samo dobri, odlični so. Ko jih postrežemo, jih za še bolj bogat okus potresemo z naribanim parmezanom.





 

zelenjavna frtalja z amarantom

Pregledovala sem svojo shrambo (je bolj shrambica, ampak zelo praktična in koristna).
Našla sem še dve vrečki amaranta, ki jima bo v kratkem pretekel  rok trajanja.
Ja. . .  res je potrebno vsake toliko narediti revizijo in kontrolirat, kaj sploh je v shrambi in preveriti roke trajanja.

Tisti, ki še niste nič prebrali o amarantu, si lahko nekaj preberete npr.  tukaj.


Najprej sem ga parkrat dobro sprala (to je treba opraviti v cedilu z zelo majhnimi luknjicami, ker drugače nam zelo majhna zrnca lahko uidejo.)  Počasi sem ga kuhala približno 30 minut, da je nastala nekakšna "papica". Zrnca so res drobna in če jih želimo opazovati, ko so kuhana je mogoče potrebno povečevalo . .  no vsaj zame. Izgledajo kot nekakšne mikro ploščice z repkom.
Pustila sem ga ohladiti. Medtem sem pripravila druge sestavine.

sestavine za 2 manjši frtalji (premer cca 15 cm)

1 jajce
1 srednje velik korenček
1 bučka velikosti korenčka
3 žlice kuhanega amaranta
1 žlica koruzne moke (jaz Mlinotest)
1 žlica polnozrnate moke ali (jaz tokrat črna moka Mlinotest)
ščepec soli
1 žlica svežega  sesekljanega timijana
ščepec vinskega kamna

dve žlici olivnega olja za dno ponve

Bučko sem naribala na trakce, prav tako korenček, dodala sem stepeno jajce in vse ostale sestavine. Testo sem pustila stati 10 minut.
V ponvi sem segrela žlico olivnega olja (ne prevroče,da se ne pokadi).V ponev sem položila večjo zajemalko testa in počasi na nizkem ognju na vsaki strani pekla približno 7 minut.



Z okusom frtalje sem bila zelo zadovoljna (več, kot sem pričakovala).
Ponudimo jo lahko kot samostojen obrok, saj vsebuje beljakovinsi del, ogljikove hidrate in zelenjavo. Primerna je tudi za predjed,  malico ali lahko večerjo.

jajčevci in paradižnik s sirom in timijanom

Poletje se . . .  vsaj po koledarju bliža koncu.
Menim, da si ga vsi želimo podaljšati . . .  najmanj do konca oktobra . . . ali še celo do konca novembra  . .  no jah, seveda . . . kar misli si . . .
Da bi bili tako lepi dnevi, kot so zadnji. Meni so ti najljubši  . . .  ne pretopli, ne prehladni, čez dan še vedno močno sije sonček, ponoči kakšna nevihta  . . . pa ne vsako noč.
Narava je močno živa in na vrtovih zelenjava veselo uspeva . . . brez zalivanja bi rekla. Pri bližnjih pridelovalcih zelenjave še vedno dobim paradižnik, melanzane, bučke, paprike, blitvo, rukolo, zelje, ohrovt, por, radič, kumare . . . sveža domača zelenjava je vsak dan na krožniku.

Ta recept  . . . če se temu lahko reče recept . . . sem dobila iz prve roke od gospe Mirjam, pri kateri že od spomladi nabavljam vsak teden zelenjavo. Zelenjavo dobim pri dveh "proizvajalcih". Eni so iz Velikega dola eni iz Malega dola pri Komnu. Malo konkurence je potrebno . . .  no . . .  se hecam.

Torej, vprašala sem Mirjam v domačem kraškem narečju, ki gre nekako tako;  . . . kaku pej ti nardiš melancane? . . . M: vješ kej, jest nardim taku. Zrjžm mlancane na krohce prbližno 1 cm dbjele, potle zrjžm tdi pomidore na krohce 1 cm dbjele, obuoje z objeh strni popečm u v-liki ponvi, n fetu mlancane dan kuoščk sira in fetku pršuta in pokrijm s fetu pomidore. Denm u pečicu z 15 mnut n višju temperaturu in . . .  provjerej . . . bš vidla, kaku je fino . . .

Sem provjrla  . .   in je blo rjes nznansko . . .  fino.

Če ste razumeli zgornji najih pogovor, poskusite po tem enostavnem receptu tudi vi . . . jaz sem naredila samo s sirom in na koncu potresla z limoninim timijanom in pokapala z olivnim oljem.
Jajčevce sem z obeh strani popekla na pekaču (pizzopek), proti koncu dodala še rezine paradižnika, potem pa preložila za 15 minut v močno ogreto pečico (210 stopinj), Malo pred koncem sem vzela pekač iz pečice potresla s sesekljanim svežim timijanom in pokapala z olivnim oljem ter vrnila še za par minut v pečico.  

Pa še to: folijo za pečenje sem pred uporabo  navlažila pod vodo, jo ožela, raztegnila na pekač, na roko kanila par kapljic olivnega olja in premazala folijo.

v ene sem dala ovčji sir

v druge pa kar sotilete . sir v lističih . . .

 menim, da lahko  uporabimo kakršenkoli sir, ki nam je všeč,


 
to je nekaj res zelooo dobrega  . . . če boste poskusili tudi vi . . .  dober tek!

bučke s prosom, blitvo, feto in še čim

Sezona bučk je na višku in meni so . . . ne . . .  ne dobro obrodile. Meni so zelo všeč in ker jih dobim po ugodni ceni z domačega vrta kmeta, so pogosto na krožniku.

Pri tej vročini se mi jih ne da pripravljati na sto načinov, zato jih pogosto naredim na ta način. To je tudi prilika, da porabim še kakšne druge sestavine, ki jih imam v hladilniku, pa se mi ne da zopet razmišljati kako bi jih pripravila. Ja . . .  domišljija in kreativnost pri takih visokih temperaturah ne pride do izraza  . . .  pošteno povedano . . . ne da se mi.

Tudi pri tej jedi se segreva kuhinja, ker rabimo pečico in nekaj minut kuhanja na štedilniku (proso, blitva). Vendar proso se hitro skuha, blitvo na hitro blanširamo, pečico pa čimmanj odpiramo.



moj recept je tokrat takšen:

sestavine za 2 pekača cca 20 x 35 cm ali 1 velik pekač od pečice

200 g prosa
5 srednje velikih bučk
cca 250 g blanširane blitve
100 g fete
50 g naribanega parmezana
200 g albuminske skute
3 jajca
3 žlice koruzne moke Mlinotest
sol
svež timijan
sveža menta
1/2 pecilnega praška

Proso dobro operemo in skuhamo (15 minut). Pustimo da se ohladi.  Jaz sem primešala žlico olivnega olja, da se proso, ko je ohlajeno lažje loči.
Medtem naribamo bučke na rezance. Pustimo v cedilu, da odteče tekočina.
Bučkam primešamo nasekljano blitvo, proso, stepena jajca, skuto, zdrobljeno feto, parmezan, koruzno moko, pecilni prašek.in na olivnem olju segreto sesekljano mento in timijan. Po potrebi dosolimo.

Maso preložimo v pekač in pečemo v pečici na 170 stopinj 40 minut.

Ko se torta ohladi, jo zrežemo na kocke in ponudimo.

Zelo primerno kot prigrizek, za piknike . . . V bistvu je to samostojna jed, ki jo lahko jemo kadarkoli in kjerkoli.

rdeči riž Hermes z bučkami in kremo iz belega fižola, timijana in loviže

Dobila sem bučke direktno iz domačega (ne mojega vrta), v shrambi je rdeči riž že kar nekaj časa čakal na pravo priložnost in bel fižol tudi. 

Pa sem v Google vtipkala te sestavine in našla pravo stvar. Ko sem videla pri njej jed, sestavljeno iz bučk, rdečega riža in belega fižola, sem si rekla, da to čimprej naredim. Ta čimprej se je zgodil te dni in mi ni žal . . .  še se bo ponovilo.

Nekaj stvari sem spremenila in zamenjala nekaj sestavin. Naj omenim, da sem v fižolovo omako pri drugi "degustaciji" dodala žlico ovčjega kremnega sira in je bilo še bolj okusno.

sestavine za 4-5 oseb

200 g belega fižola cannellini
200 g rdečega riža (jaz italijanski Hermes)
5 srednje velikih mladih bučk (12 do 16 cm)
1 čebula
2 stroka česna
nekaj vejic svežega timijana (jaz limonov kraški žepek)
nekaj listkov loviže
olivno olje (jaz za dušenje čebule in bučk 5 žlic, za fižolovo omako 4 žlice)
sol
voda za kuhanje riža in fižola

Fižol sem namočila čez noč v vodi. Ravno tako sem namočila čez noč riž.

Fižol sem sprala in dala kuhat v hladno vodo. Proti koncu kuhanja sem dodala ščepec soli.
Tudi riž sem sprala in dala kuhat v toplo vodo. Med kuhanjem sem ga solila. Oboje sem kuhala približno 30 minut. Riž sem odcedila in ga dala na stran.

Kuhan fižol sem dala v višjo posodo. Olivno olje sem malo segrela, dodala sesekljan strok česna, timijan in lovižo. Pustila sem, da so se arome "razživele" in zadišale ter dodala fižolu. Vse skupaj sem zmiksala s paličnim mešalnikom v kremo. Dodala sem še nekaj žlic vode, v kateri se je kuhal fižol, da je dobila krema tapravo konsistenco (ne preveč gosta, niti preveč redka).

Bučkam sem odstranila končne dele in jih zrezala na majhne kocke. Čebulo sem sesekljala, ravno tako česen. Na olivnem olju sem najprej kratko popražila čebulo, dodala sem česen, bučke in timijan. Dušila oz. še bolje rečeno rahlo pražila sem vse skupaj še 20 minut. Primešala sem riž in ugasnila.

Na krožnike sem dala po 5 žlic fižolove kreme, na sredino pa 5 zvrhanih žlic riža z bučkami.

Odlično je. Poskusite  . .  če nimate rdečega riža lahko ustvarjate s kakšno drugo vrsto riža ali s kvinojo, lečo, ječmenom. Vendar je ta riž nekaj posebnega s svojo barvo, konsistenco, aromo in okusom.

korenčkova kremna juha s timijanom

Čisto navadna kremna korenčkova juha, pa vendar nekaj posebnega zaradi posebne arome, ki jo doda prej segreti timijan v olivnem olju. Recept sem dobila pri njemu, kuharskemu chefu, katerega blog je res interesanten. Njegovi recepti so mi všeč, ker so enostavni in hkrati nekaj posebnega. Veliko piše o hrani, sestavinah, zdravi prehrani itd. Za tiste, ki ne obvladajo dobro italijanskega jezika, bo seveda malo težje . . .  jah . . .  eni bolje italijansko, drugi veliko bolje angleško . . .  striček google nam seveda želi pomagat pri prevajanju, vendar se pri tem zelo opleta . . .

Poglejmo recept in navodila za pripravo . . .  v slovenščini. Moje količine so čisto malo spremenjene pa tudi postopek kuhanja korenja je malo drugačen.


sestavine:

500 g očiščenega korenja
2 lovorjeva lista (jaz posušena)
cca 1 l zelenjavne juhe (ali vode)
1 šopek (cca 5 vejic) svežega timijana
cca 3 dl riževega napitka
extra deviško olivno olje (jaz 4 žlice)
sol

 

Korenje kuhamo skupaj z lovorjevimi listi cca 20 minut.

V skledico damo olivno olje in sesekljan svež timijan ter postavimo nad vrelo vodo (banjomarija) za 10 minut, toliko da se razvije aroma timijana.
Korenje spasiramo s paličnim mešalcem (prej odstranimo lovorjeve liste) in po potrebi razredčimo z rastlinskiim mlekom (napitkom).
Olivno olje s timijanom dodamo korenjevi juhi, juho pustimo stati vsaj 5 minut preden postrežemo.

frtalje iz koruzne moke s cvetovi akacije

 



Okrog mojega doma raste veliko akacije, ki v tem času omamno diši. Grozdi s cvetovi vabijo, da jih odtrgam, povonjam in občudujem prelepe bele cvetove.






Uporabimo jih lahko za čaje (posušimo cvetove), za razne sirupe, sladice in likerje. Ponavadi jih ocvremo tako kot bezgove cvetove.

Jaz sem naredila tokrat frtalje.


sestavine za cca 8 malih frtalj:

cvetovi akacije (jaz sem jih očistila kar nekaj, približno tri pesti, nisem tehtala)   
2 jajci
cca 150 g koruzne moke Mlinotest
2 dl mineralne vode
žlička sode bikarbone
ščepec soli
žlica rjavega sladkorja
sezamovo olje za ponev (1 žlica vsakokrat, torej jaz 3 žlice)

rižev sirup za po vrhu

Cvetove akacije sem potrgala s pecljev, dobro oprala pod tekočo vodo (čeprav jih je prej zelo dobro opral dež). Jajca sem penasto zmešala, dodala sem moko in mineralno vodo, sodo bikarbono, sol in žlico sladkorja. Dobro sem premešala. Dodala sem cvetove in narahlo premešala.
Segrela sem ponev z žlico olja in z zajemalko položila tri kupčke (cca 10-12 cm premera). Ti so se malo razlezli in počasi sem jih pekla na nižji temperaturi na vsaki strani približno 10 minut.

Pečene sem polila z malo riževega sirupa. Odlične! Če jih boste pripravili tudi vi . . . dober tek!                              

sadno zelenjavna solata z rižem Venere

Kar nekaj časa se mi je motalo po glavi, kako bi spravila skupaj riž Venere in jagode. Na internetu sem že videla rižoto z jagodami, vendar z belim rižem.
Na tržnici sem kupila šopek divjih špargljev. V hladilniku sem jih imela dva dni in treba jih je bilo porabit. Ni se mi dalo delat frtalje ali navadne rižote in jagode, ki sem jih kupila, so mi dale idejo povezati vse skupaj v riževo solato. V hladilniku sem imela tudi feto, ki se mi je zdela dober kontrast okusom in barvam sestavin.

Spodaj je recept za mojo sadno zelenjavno riževo solato.
 

sestavine:

150 g kuhanega riža Venere
10 jagod
šopek divjih špargljev
50 g fete
extra deviško olivno olje
žlička balzamičnega kisa
2 žlici limoninega soka
limonina lupinica
žlička sesekljanega limoninega timijana

Riž ćez noč namakamo v vodi, drugi dan speremo in damo v hladno vodo na štedilnik. Ko zavre, malo solimo in kuhamo počasi cca 40 minut. Ko je riž kuhan, ga precedimo, dodamo žlico olivnega olja in ohladimo.
Šparglje upognemo in prelomimo, operemo in blanširamo 5 minut. Na hitro speremo pod hladno vodo, zrežemo in damo v skledo k rižu. Dodamo na koščke narezane jagode, na koščke narezano feto, olje, balzamični kis, limonino lupinico in sok limone ter sesekljan timijan. Nežno premešamo in po možnosti pustimo kakšno uro v hladilniku, da se okusi povežejo med seboj.

Preden postrežemo, vzamemo iz hladilnika in pustimo na sobni temperaturi kakšne pol ure.
 

.

Primerna kot majhna porcija za buffet, kot predjed ali pa enostavno kot samostojna jed.

Ker je sezona divjih špargljev že pri kraju, lahko uporabimo tudi svež grah. Jaz sem sicer za naslednjo solato uporabila zmrznjenega (blanširala sem ga cca 5 minut). Solata je bila ravno tako odlična.

pomladni tofu njoki na čebulni kremi z dodatkom kalčkov in orehovih jedrc

Ta pomlad se je čisto razbohotila. Vse cveti in raste, vsak dan so vidne spremembe. Češnje obilno cvetijo, tudi slive, jablane, hruške  . . .  Čebelice so letos še posebno pridne in prisotne.

Če imamo srečo, lahko na travnikih (pa tudi na vrtu, če ga imamo) sedaj začnemo nabirati razno divjo in posajeno zelenjavo in zelišča. Če ne . . . kupimo zelenjavo na tržnici ali v najslabšem primeru v trgovini.








Zaželela sem si njoke  . . .  tokrat sem za osnovo uporabila recept, ki mi je bil nadvse všeč, ker na svoj jedilnik uvajam tudi tofu in ker tudi sicer ta recept vsebuje sestavine, ki so meni zelo všeč. Dobila sem ga pri njej. Takoj me je osvojil in tako sem ga preizkusila . . .  poskusila in . . .  ta jed bo še velikokrat na mojem krožniku.
Recept ni bil podan v količinah sestavin, zato sem se pri prvem pripravljanju njokov malo "lovila" in porabila nekaj časa, da sem dobila pravo razmerje sestavin. Pri drugem poskusu sem bila resnično zadovoljna in spodaj je recept:

Moko dodajamo previdno na koncu, testo mora ostati rahlo in mehko (sicer bodo kuhani njoki trdi), toliko, da ga lahko oblikujemo in svaljek povaljamo v moki, preden ga zrežemo.  


sestavine za cca 50 njokov:
120 g razne divje zelenjave (regrat, kopriva, melisa, trpotec)
150 g tofuja
130 g moke (jaz koruzna in riževa)
žlička muškatnega oreščka
1 strok česna
sol


za omako:
2 čebuli
olivno olje
žlička soli
2 lovorjeva lista
5 svežih listkov žajblja
1/2 žličke mlete kurkume
1/2 žličke mletega ingverja

dodatek:
alfa alfa kalčki
grobo zdrobljena orehova jedrca

Čebulo zrežemo na rezine. V ponev damo malo olivnega olja in čebulo. Solimo, dodamo lovorjeve liste in žajbljene lističe ter počasi dušimo cca 20 minut. Po potrebi dodajamo malo vrele vode, da se čebula ne posuši. Čebulo z omakico preložimo v sekljalnik in zmešamo v kremo. Lahko bi uporabili tudi palični mešalnik.

Divjo zelenjavo očistimo, operemo in blanširamo v vreli osoljeni vodi cca 5 minut. Precedimo (vodo prihranimo za kuhanje njokov). Ohladimo pod tekočo mrzlo vodo in damo v sekljalnik skupaj s tofujem, muškatnim oreščkom in na rezine zrezanim česnom. Dobljeno maso preložimo v skledo in dodamo moko. Premešamo z leseno kuhalnico, da dobimo zelo rahlo maso, ki jo oblikujemo v kačice.

Zrežemo in oblikujemo njoke (oblika po želji).
Njoke položimo v osoljeno vrelo vodo in počasi kuhamo cca 7 minut.


Omako serviramo na krožnik, na vrh položimo njoke in jih potresemo z zdrobljenimi orehovimi jedrci in kalčki.

Opomba:

Pri izbiri zelenjave imamo seveda prosto pot, katero bomo uporabili (špinača, blitva, rukola  . . .), pri izbiri moke tudi. Ker se moke zelo razlikujejo po konsistenci, količina dodane moke lahko variira.
Čebulna omaka je izvrstna, paziti moramo le, da čebule ne pražimo preveč in jo pridno zalijemo, da ostane lepe svetlo rumene barve.

Prvo pravo pomladno popoldne in moj prvi čičerikin namaz - hummus

Današnje popoldne je bilo res prvo tapravo pomladno. Sonce je pridno sijalo, ptički so razposajeno žvrgoleli, cvetovi so se radodarno odpirali. Termometer je kazal 19 stopinj v senci.  Potegnilo me je, da sem posnela nekaj trenutkov, saj si je to popoldne bres sapice to res zaslužilo.

Danes sem naredila tudi moj prvi čičerikin namaz - humus. Že dolgo sem ga imela v mislih, končno mi je uspelo.
Od nekdaj so mi namazi vseh vrst všeč, ker so nekako enostavni za pripravo, dobri, ponavadi tudi zdravi in praktični za pojest. Lahko jih hranim par dni v hladilniku in takoj so pri roki, ko pride lakota. Odlični na kosu doma narejenega kruha.

moj recept je naslednji:

200 g čičerike
voda, ki je ostala od kuhanja čičerike
olivno olje (cca 4 žlice)
1 strok česna
sok 1 limone
2 žlici tahinija (sezamova pasta)
peperoncino
nekaj listkov sveže mete
žlička kurkume 

Za 24 ur sem namočila čičeriko in jo skuhala v rahlo osoljeni vodi (cca 30 minut).  Kuhano čičeriko sem precedila in vodo, v kateri se je kuhala, prihranila. Čičeriko sem dala v posodo za sekljanje, dodala cca 1 dl vode in pričela z mletjem. Čez nekaj časa sem dodala vse ostale sestavine in dobro zmlela.
Humus sem preložila v posodico, okrasila z mletim peperoncinom in meto, pokrila s kuhinjsko folijo in postavila za nekaj časa v hladilnik.

Pri kosilu sem ga dodala rižoti (z olivami, paradižnikovo mezgo in slanimi inčuni). Zvečer sem ga namazala še na sveže pečen kruh.

recept za kruh: 500 g moke (100 g sojine, 100 g koruzne, 100 g bučne in 200 g posebne primorske). 20 g kvasa, 2 dl Donata, 1 dl vode, žlička soli, 2 žlici olivnega olja, lonček orehov, 1/2 lončka sezamovih semen, 1/2 lončka mletih lanenih semen, 1 lonček mletih bučnih semen). Vse skupaj sem dala v posodo kruhomata in nastavila na program za gnetenje in vzhajanje. Po pisku sem testo vzela iz posode in ga položila na pekač ter vzhajala cca 1 uro na toplem. Postavila sem ga v pečico, vklopila na 180 stopinj in pekla 1 uro in 10 minut.

prvo res pomladno popoldne okrog mojega doma