Cantuccini iz kostanjeve moke z datlji in timijanom

Kaj so cantuccini in od kod prihajajo, sem spoznala šele pred približno štirimi leti. Z njimi se nisem spoznala v Toscani, od koder prihajajo. Bilo je pri nas, v Sloveniji, ko sva z M. obiskala restavracijo na Socerbu. Bil je prvi dan v letu, v restavraciji sva bila gosta samo midva. Jedla sva v veliki jedilnici, v kateri je bil kamin, ki je prijetno grel prostor. Sedela sva za mizo ob oknu in uživala ob jedeh, ki nam jih je nosil g. Milan in vinu, ki nama ga je natočil.
Zunaj je pričelo snežiti. Bilo je res čarobno vzdušje, ki se ga rada spominjam

Ko sva se poslavljala, naju je povabil še v svojo klet polno različnih steklenic, nekaterih že zaprašenih letnikov, v katerih je bilo vino. Ponudil nama je Cantuccine in Vin Santo. Takrat sem jih prvič poskusila in sicer tako, da sem jih potunkala v kozarček z vinom. Tako sem se spoznala z njimi in njihovim izvorom.

Tokrat sem jih naredila malo po svoje, dodala sem kostanjevo moko, datlje, orehe, temno čokolado, timijan. Zraven še mandlje, ki so v originalnem receptu.

 


sestavine:

100 g polnozrnate pšeničke moke Mlinotest
100 g kostanjeve moke iz Toskane (Garfagnana) Lucca
1 žlička sode bikarbone
50 g datljev brez koščic
25 g orehovih jedrc (debelo zdrobljenih)
50 g popraženih mandljev
50 g temne čokolade (uporabila sem 50% kakava glede na to, da nisem dodala sladkorja)
2 jajci
žlica zdrobljenega posušenega timijana (kraški žepek)
2 žlici ruma

Datlje in čokolado sem zrezala na majhne koščke.Vse sestavine sem zgnetla skupaj, naredila podolgovat sploščen valj in ga pekla na 170 stopinj 25 minut. Še toplega sem zrezala na rezine, ki sem jih na pekaču v ugasnjeni pečici posušila.

Dobri.  Za tiste, ki imajo radi bolj sladko, bi bilo potrebno dodati sladkor, mogoče med . . .   

Res so najboljši, ko jih potunkamo v vino pa če tudi ni Vin Santo.
Tega z vinom žal nisem poslikala. Pa kdaj drugič.