Rižota Venere s hokaido bučo

Letos sem pridelala dve hokaido buči (bravooo!!!). Posadila sem namreč dve hokaido semeni in ti dve semeni sta zrasli v velika grma, ki sta rastla v dolžino par metrov, delala ogromno cvetov in na vsakem steblu sta se razvili vsaj dve majceni bučki, od katerih se je razvila do konca samo po ena na vsaki rastlini.

 to je bil moj letošnji pridelek hokaido buč  

Ker sem bila zelo ponosna na moj pridelek in sem si močno želela nekaj narediti iz njih, sem se odločala med mnogimi variantami, kako pripraviti bučo hokaido, da bom zadovoljna s svojim izdelkom in njegovim okusom. 

Ker imam italijanski riž Venere, sem se odločila za rižoto. Upala sem, da bom lahko lepo uporabila kontraste okusov, vonjev in barv sestavin. Moram reč, da sem bila prijetno presenečena. 

Riž Venere raste v Italiji, gojijo ga v Padaniji, največ v okolici Vercellija in Novare. Vzgojili so ga iz črnega riža in vrst riža italijanskega porekla leta 1997 (kitajski raziskovalec v Italiji), ker originalni črni riž ne bi uspeval v italijanskih klimatskih razmerah. Riž Venere je prijetne arome, ki se pri kuhanju močno razvije in diši po pravkar pečenem kruhu.

Rižota Venere s hokaido bučo

Inspiracijo sem dobila na tem blogu. Recept sem priredila po svojem trenutnem občutku in nastala je ta rižota:

 

sestavine za 2 osebi:

1 buča hokaido (očiščena 400 g)

100 g riža Venere

1 rdeča čebula

5 žlic olivnega olja

1 dl belega vina

sol

nekaj listkov svežega timijana

nekaj listkov svežega majarona

100 ml sladke smetane

 

Bučo sem umila, prerezala na pol in odstranila semena in niti (spravila jih bom za naslednjo setev . . .  letos sem zelo težko dobila semena)

zrezala sem jo na večje rezine, malo posolila in jo dala v pečico (na pekaču zavito v alu folijo) za cca 30 minut na 180 stopinj

V kozici sem podušila čebulo, dodala riž, solila, zalila z 1 dl belega vina, počasi dušila. Rižoti sem dodajala postopoma vrelo vodo in kuhala na zmernem ognju cca 1 uro. Riž Venere se kar dolgo kuha in ne naraste tako kot navaden riž.

Medtem, ko sem delala rižoto, sem po 30 minutah vzela iz pečice bučo, polovico sem zrezala na kocke (skupaj z lupino, ki je ravno pravšnja za pod zobe, ne pretrda ne premehka in okusna) ostalo sem dala v visoko posodo, dodala 1 dl sladke smetane in zmiksala s paličnim mešalnikom v kremo.

V tem času je bil riž kuhan. Dodala sem mu listke timijana, majarona in kocke buče. Premešala. 

Na krožnike sem z žlico in vilicami dekorirala bučno kremo, na sredino sem servirala rižoto in okrasila s timijanom in majaronom.

Rižota je odličnega okusa. Riž Venere se po svojem vonju in okusu odlično ujema z nežnim vonjem in okusom buče.

Mene je ta rižota takoj osvojila. Priporočam kot predjed v manjših porcijah, (lahko bi se naredilo 4 manjše porcije, s tem, da dodamo še 50 g riža).  Kot predjed bi bila čisto dovolj, saj s svojim posebnim prijetnim okusom in bogatostjo takoj osvoji.  Lahko se jo poje, tako kot jaz, kot glavno jed in to za kosilo . . .  in večerjo,  . . . tako je . . . če nikogar ni zraven, ko se kaj odličnega skuha.   

Prav gotovo ponovim vajo v prihodnosti, takrat za večjo družbo.

Če jo boste naredili tudi vi . . .  pa prijetno okušanje!