Skupno število ogledov strani

četrtek, 30. avgust 2012

čokoladno skutna sladica



Pregledovala in čistila sem hladilnik (datumi preteka roka trajanja ipd.) Ja, za porabit je skuta, jajca, sirni namaz. Hmmm  . . .  kaj naj naredim, da bom porabila vse to v enem receptu . . . to je zdaj vprašanje.
Pregledala sem malo recepte, ki jih imam v moji "zbirki" in našla primernega. Nekaj sprememb sem sicer naredila, ker brez tega pri meni ponavadi ne gre, treba je bilo zmešat vse skupaj, oziroma posebej in dat v pečico. Potem pa s kar se da veliko zaupanja vsake toliko časa pokontrolirat, kaj se dogaja v pečici (seveda brez odpiranja vrat pečice).
Rezultat . . .  pa poglejmo:








sestavine za 1. testo :

4 jajca
1 jogurtov lonček sladkorja
1 vanilijev sladkor
1 jogurtov lonček mleka
1/2 jogurtovega lončka olivnega olja
1 jogurtov lonček koruzne moke Mlinotest
1 jogurtov lonček posebne moke Mlinotest
1 jogurtov lonček riževe moke
1 pecilni prašek
2 žlici čokolade v prahu
2 žlici kakava v prahu

sestavine za 2. testo :

3 jajca
7 žlic sladkorja
1 prašek za vanilijev puding
vanilijev sladkor
500 g skute
200 g sirnega namaza


postopek za 1. testo: jajca in sladkor + vanilijev sladkor sem zmešala z električnim mešalcem, dodala sem mleko in olje, moko, pomešano s pecilnim praškom, čokolado v prahu in kakavom in še enkrat vse skupaj zmešala z električnim mešalcem. Testo sem zlila v pekač.

postopek za 2. testo:  jajca in sladkor + prašek za vanilijev puding sem zmešala z električnim mešalcem, dodala sem skuto in sirni namaz, zopet premešala in polila po prvem testu.

Na vrh sem potresla koščke sadja (2 breskvi).



Pekla sem cca 40 minut na 170 stopinj.


Pecivo sem pustila ohladiti in ga potresla s sladkorjem v prahu. Pa ne popolnoma ohladiti, ker sem bila preveč radovedna, sem ga potresla še toplega in ga prerezala . . . ter seveda poskusila . . .





. . . vredno je bilo poskusiti, res. Temno testo, ki se odlično poda k bolj kremastemu svetlemu testu iz skute. Na vrh nekaj sadja po želji.  Odlična, preprosta sladica, ki je hkrati nekaj posebnega.  






Tudi na pogled ji prav nič ne manjka, kot nekakšno prijetno in okusno presenečenje.



   

ponedeljek, 27. avgust 2012

polpete iz bučk in kumar

Včeraj je prišel končno dolgozaželeni in prepotreben dež, ki prinaša osvežitev naravi  in nam.

V hladilniku sem imela nekaj manjših bio bučk in kumar.  Kot naročeno sem na tem blogu dobila primeren recept in takoj šla v akcijo.
Prilagodila sem količine in malo spremenila recept glede sestavin.







sestavine za 2 do 3 osebe:

3 manjše bučke (neolupljene, naribane) cca 350 g
1 večja kumara (neolupljena, naribana)
1 jajce
2 žlici posebne moke Mlinotest
2 žlici koruzne moke Mlinotest
2 žlici drobtin
2 žlici quinoino-amarantove moke (quinoio in amarant sem zmlela v moko v kavnem mlinčku)
2 žlički pecilnega praška
sol
peperoncino (po okusu)
nekaj sesekljanih listkov sveže mete (lahko bi zamenjala z drobnjakom ali koriandrom, pehtranom ali timijanom . . . )






Kumare in bučke sem naribala in posolila ter pustila, da je odteklo nekaj vode. Zmešala sem vse sestavine. Ker ni odteklo dosti vode takoj, se je to zgodilo pozneje, ko sem zmešala vse skupaj, zato sem dodala nekaj več moke in drobtine.





Z roko sem zajemala kroglice, jih položila v koruzno moko in sploščila. Postavila sem na naoljen pekač (pizzopek) in počasi popekla na obeh straneh.






Zraven sem priložila paradižnikovo salso (paradižnikov pire z dodatkom ene žlice paradižnikovega koncentrata, ščepec peperoncina, žlica olivnega olja).







Zelo dobro, okusno, pa še zdravo.  







sreda, 22. avgust 2012

Osmice na Krasu . . . ta na Tržaškem krasu

Osmice se dogajajo na slovenski in italijanski strani Krasa. Lepa priložnost, da spoznamo zanimive kraške vasi, poti, ki vodijo do njih, ljudi, ki jih tam srečamo in hrano ter pijačo, ki nam jo tam ponudijo.

Te fotografije (žal jih je malo in niso kvalitetne) so posnete na Osmici v Praproti, vasici na italijanski strani krasa, dobrih 15 minut vožnje iz Dutovelj in dobrih 5 minut vožnje iz Gorjanskega pri Komnu.





lepo je bilo sedeti pod velikanskim orehom na velikem "borjaču"



od tu je lep pogled v starinsko okusno opremljeno sobo na drugi strani dvorišča ter v kletne prostore (na levi strani je velik star vodnjak, ograjen z leseno ograjo okrog in okrog), ki se ga žal tu ne vidi




detalj iz ene od "kamnitih" sob, zelo prijetno opremljenih v starem stilu

  


pogled na šank, kjer se naročijo dobrote, ki jih na osmici ponudijo domačini




gostje ob mizah poskušajo hrano in pijačo in zadovoljno kramljajo




takole prinesejo na mizo sir pokapan z odišavljenim olivnim oljem, čebulno marmelado . . .




poleg še narezek iz odličnega domačega pršuta, pancete, salame, kuhanega pršuta in vratovine, poleg nariban hren  . . .

   

tu se zelo slabo vidi, vendar je bilo zelooo dobro (nisem si zapomnila vseh imen, zato bom imenovala samo rukolo, ki je bila na vrhu
zraven smo dobili še vloženo zelenjavo (bučke, paradižnike, olive . . . )



domač kruh



 

po vseh teh dobrotah pa še v našem primeru kuhani orehovi štruklji (imeli so še druge zanimive sladice, ki jih nisem uspela fotografirati) 





zraven seveda kozarček odličnega terana, katerega barva se na fotografiji ne vidi prav najbolj

15 metrov od te domačije je krasen razgled na morje . . . tokrat seveda zvečer, ko se vidijo samo lučke (videli smo tudi luč svetilnika, najverjetneje na hrvaški strani). Fotografija ni uspela,  žal.

Je uspel pa ta sobotni večer v avgustu, ki smo ga preživeli v tem prijetnem kraju nedaleč od morja, za katerega pravijo, da ima posebno mikro klimo.
In res smo se tu odlično počutili in bomo sigurno še prišli. Če ne letos pa drugo leto.





  

nedelja, 19. avgust 2012

muffini z bučkami, olivami, baziliko in sirom

Tako je vroče te dni, zunaj zalivamo samo še ta nujno . . . nekaj na novo posajenih dreves, ki se matrajo za preživet. V "štirni" ni več veliko vode, zato vodo uporabimo za res nekaj najbolj žejnih rastlin. Kaj pa potem? Seveda ostane voda iz vodovoda . . . vsaj ta upam, še dolgo.
Še dobro, da so dnevi že močno krajši in noči bolj osvežujoče.
Kot po vsakem dežju posije sonce, tako bo nekege dne tudi po soncu začelo deževati . . .  tudi na Krasu. 

Vsak dan si rečem, danes bom pa res minimalno kuhala, ker se prostor preveč segreva. potem pa . . . kadar sem doma, ne morem kaj, da ne bi pripravila to in ono.

Majhne porcije so vedno privlačne za oko in za pojest. Kot prigrizek, predjed, hladni bife ali lahka večerja (čeprav ti prigrizki niso tako lahki, saj vsebujejo ogljikove hidrate, beljakovine in zelenjavo.




sestavine za 12 muffinov

2 jajci
1 mala kisla smetana
1 dl riževega mleka
200 g moke (od tega 100 g koruzne moke Mlinotest)
4 majhne bio bučke
pest sesekljane bazilike
15 na koščke narezanih črnih oliv brez koščice
1/2 pecilnega praška
70 g naribanega parmezana (ali kakšnega drugega sira)
sol
peperoncino

Jajca zmešamo z malo soli, dodamo kislo smetano, riževo mleko, moko s pecilnim praškom, naribane bučke (neolupljene), sesekljano baziliko, olive, parmezan in ščepec peperoncina (po želji).


Iz peki papirja narežemo kvadratke, obložimo modelčke za muffine in napolnimo s testom.
Damo v pečico na 170 stopinj za 40 minut.



Lahko postrežemo še tople kot predjed ali prilogo pri kosilu ali jih prihranimo za večerjo.




Rahli, okusni, zelo dobri. 

nedelja, 12. avgust 2012

poletna torta z breskvami

Kar nekaj časa so se moje misli vrtele okrog tega, kako naj tokrat naredim pecivo iz breskev, da bo osvežilno, čimbolj preprosto in hitro narejeno ter da bo v njem čimveč breskev.

Nisem se mogla odločit ali naj bo testo krhko, biskvitno, listnato, vlečeno ali piškotna podlaga brez pečenja. Očitno je v tem trenutku prevladala ideja za krhko testo. Rada delam z več različnimi mokami, ker rada okusim drugačno testo, prvenstveno pa, ker sama pšenična moka zakisljuje.








sestavine za krhko testo:

400 g moke (jaz 200 g navadne pšenične moke, 50 g koruzne, 50 g kostanjeve, 50 g riževe in 50 g sojine)
150 g masla na sobni temperaturi
100 g sladkorja
2 jajci
1 žlička pecilnega praška


za kremo:

500 ml zmiksanih breskev (jaz 6 breskev) + 2 breskvi za okrasitev
3 jajca
100 g sladkorja
vanilijev sladkor
l limona (sok in lupinica)
100 g mletih lešnikov
1 mala kisla smetana 
7 žlic koruznega škroba

Iz mok, masla, sladkorja, jajc in pecilnega praška zgnetemo krhko testo in ga damo zavitega v najlonsko folijo počivat v hladilnik.

Očistimo breskve, jih zmiksamo v kašo, dodamo sok ene limone in naribano limonino lupnico, primešamo jajca, sladkor, vanilijev sladkor, mlete lešnike in koruzni škrob.

Testo vzamemo iz hladilnika in razvaljamo na približno 7 mm debelo. Previdno položimo testo v tortni model premera 25 cm, ki smo ga obložili s peki papirjem. Robovi testa naj segajo cca 5 cm visoko.
Na testo zlijemo pripravljeno kremo.

Pečemo 30 minut na 170 stopinj. Vzamemo torto iz pečice in jo obložimo z rezinami breskev ter jo vrnemo v pečico in pečemo še cca 20 minut na 160 stopinj.
 




                                pečena torta preden sem jo posula z mletim sladkorjem





Rob moje torte je nastal malo debelejši, če bi dala v pekač premera 28 cm bi bila podlaga tanjša pa tudi torta bi bila nižja. Torej za prihodnjič: malo manj testa ali večji pekač in malo več kreme.    


torek, 07. avgust 2012

orehov liker . . . pripravljen na zorenje



nadaljevanje . . . od tukaj







Dnevi so postali res pasje vroči, če se lahko še tej vročini reče pasja, ker jo tudi psi, muce in ostale živali presneto težko prenašajo.

Kras je že popolnoma izsušen, rastline, drevesa, travniki so že pošteno žejni. 
 
Moj orehov liker bi moral biti zelo dober, heheh . . . ker je stal in se "kuhal" na tej vročini (čez 50 stopinj na soncu).

Ker sem v več receptih prebrala, da se orehe pusti v alkoholu ali žganju najmanj 40 dni, sem jaz podaljšala prvotni postopek in pustila 37 dni.

Vsebino sem precedila v večjo posodo skozi gazo in dodala prekuhan ohlajen sladkor (3 dl sladkorja in 3 dl vode). Prelila sem v polliterske steklenice in v eno steklenico dodala še klinčke (nageljnove žbice).
Tako bom čez kakšen mesec poskusila liker iz obeh steklenic in okusila razliko. V skoraj vseh receptih se namreč dodaja tudi klinčke.







To je moj končni izdelek, ki bo dobil pravi okus šele čez par mesecev (vsaj tako pravijo stari recepti oz. izkušnje tistih, ki so ga v preteklosti naredili). Dlje časa stoji, boljši je.



  


sobota, 04. avgust 2012

zelenjavna juha z blitvo, ajdo ...

Dobila sem lepe liste bledesa (blitve) in naredila tole zelenjavno juho - mineštro z ajdo.






sestavine za 4 osebe:

1 rdeča čebula
2 stroka česna
olivno olje
5 korenčkov
5 krompirjev
7 listov stebelne blitve
sol
peperoncino v prahu
2 dl ajde


Namočila sem ajdo.

Korenje sem narezala na krogce in potem še na polovičke, krompir sem olupila in narezala na večje kose. 




Sesekljala sem čebulo in jo počasi pražila na olivnem olju. Dodala sem sesekljan česen, nato korenje in krompir. Zalila sem z vročo vodo, solila  in počasi kuhala.




Medtem sem oprala blitvo in jo sesekljala.
Ko se je krompir skuhal, sem ga pobrala iz kozice in ga zmečkala z vilicami. Vrnila sem ga v kozico. Dodala sem blitvo in ajdo ter kuhala počasi še 15 minut.
Dodala sem malo peperoncina v prahu.

   





Pustila sem mineštro stati kakšne 1/2 ure in še toplo postregla.








Hitro pripravljena okusna mineštra, če izvzamemo rezanje korenja, krompirja, čebule, česna in blitve. Jaaa . . .  pa tudi to ima svoj čar . . .  saj je potem en, dva tri . . .  narejeno.  




sreda, 01. avgust 2012

sirup iz cvetnih listov vrtnic

Nekaj sem iskala na spletu in mi je prišel "pred nos" recept za rožni sirup. Vrtnic imam jaz sicer zelo malo, samo ena cveti več ali manj celo poletje. Njeni cvetovi zelo lepo dišijo in čeprav jih je trenutno bolj malo (suša, težke vremenske razmere), sem uspela zbrati 7 cvetov v enem dnevu, ravno prav za "poizkus".

Radovedna, kaj bo nastalo . . .




sestavine za cca 4 dl sirupa (recept sem priredila na manjšo količino sestavin)

3 dl vode
3 dl sladkorja (za večjo obstojnost sirupa lahko količino sladkorja povečamo)
7 cvetov dišečih vrtnic
rezina limone
sok 1/2 limone

Cvetne listke očistimo, damo v kozarec, na vrh položimo rezino limone, limonin sok in zalijemo z vročim sladkornim sirupom.



Kozarec zapremo in pustimo 24 ur v temnem prostoru. Jaz sem medtem kozarec večkrat pretresla. 




Drugi dan vsebino precedimo skozi gosto gazo v steklenico.






Res specialen sirup, nežnega vonja po vrtnici in še bolj nežnega okusa. Razredčen z vodo,  z dodatkom ledenih kock . . .  nekaj posebnega . . .







Lahko ga dodamo raznim sladicam, sladoledom in kremam, tudi kot preliv. Z malo domišljije, kreativnosti in radovednosti pri spoznavanju novih receptov ga lahko uporabimo še in še . . .  sem prepričana.

Če ima kdo kakšno idejo ali recept, se priporočam.