spoznala sem nekaj nove divje hrane...

Včeraj zgodaj zjutraj je začelo deževati, tako naenkrat, brez opozorila. Pogledala sem ven in prizor je bil tak, kot da bo deževalo cel dan. Nebo popolnoma sivo z vseh strani in lep dežek je prav "kulturno" padal, brez kakršnih koli dodatnih efektov.

No, lepo, kar naj dežuje, magari cel dan, saj je bil že težko pričakovan.
Toda mogoče je minilo 10 minut in o dežju ne duha ne sluha. Zapihala je rahla burja in nebo je začelo spreminjati svojo podobo. Barve oblakov od sive do svetlo sive, ki so se pomikali in sprehajali sem in tja.

Tudi dobro, mogoče še boljše. Vzamem nahrbtnik z zvezkom in pisalom, dežnikom in peščico piškotov (če me prime lakota) hmm... in se odpeljem proti Pliskovici.

  

 vhod v Hostel Pliskovica iz dvorišča

pogled z dvoriška mladinskega hotela v Pliskovici proti jugu

 pomenek pred startom v novo doživetje

veselo smo zakorakali čez cesto na poljsko pot, kjer so nas čakala zanimiva odkritja

Dario Cortese nam je predstavil kar nekaj rastlin, ki rastejo na naših travnikih in ob poteh...pa nismo vedeli za njihova imena in lastnosti 

Prav kmalu smo srečali rastlino, ki mi ni dala miru najmanj eno leto (raste ob poteh, na robovih travnikov, ob zidovih). Najbolj sem se veselila tega, da je dobila ta rastlina sedaj ime in sicer čober (na zunaj kot mala meta, vonj podoben meti, vendar bolj nežen), cveti svetlo do temno vijolično.

Vesela sem bila tudi spoznanja z divjim korenjem, ki ga sicer srečujem vsak dan, vendar si ga do sedaj nisem upala poimenovati.

Srečali smo veliko gredljatega luka, ki je na zunaj pravi lepotec, pa tudi okus ne zaostaja.

Kraški žepek me je presenetil v dveh različnih aromah, enega sem že dobro poznala, drugega pa sedaj poznam (še bolj mi je všeč njegova aroma, ki je malo nežnejša in vsebuje tudi noto limone).

po dveurnem učenju smo se ustavili na jasi ob kalu (ki ga nisem ujela v objektiv telefona)

ujela sem pa tole malico z divjo hrano: divje korenje, luk, kraški žepek in še kaj, hm... z dodatkom olivnega olja, kruha in odličnega svežega sira. oz. obratno, divjo hrano smo dodali na kruhek, pomazan z olivnim oljem in obložen s koščkom sira... mmmm, kako se to lepo povezuje in dopolnjuje   

 med potjo nazaj smo poglabljali na novo naučene stvari o divji hrani

ko smo prispeli nazaj v vas, smo se pred hostlom osvežili s sirotko, v kateri je bil namočen kraški žepek - odlično!

pridne roke so "strebile" semena navadnega korenja, luka in še česa

za pripravo namaza iz albuminske skute z dodatkom divje hrane, olivnega olja in kraškega terana, ki smo ga jedli na rezinah bučke - res zeloooo dobro.

Preživela sem res prijetne urice... v družbi, kjer sem se naučila veliko novih stvari in spoznala nekaj novih ljudi.

p.s. aja... vreme je bilo ravno pravšnje, kot naročeno, malo sončka, malo oblačnosti, ravno prav burjice...


Udeleženci (ke) smo se zmenile, da naslednje leto spet povabimo Daria in se dobimo, vendar takrat malo bolj zgodaj..... spomladi, ko je na travnikih kar najbolj pisano in nam bo Dario poimenoval in približal še kar nekaj divjih rastlin ... divje hrane.