Skupno število ogledov strani

četrtek, 7. junij 2012

pecivo s češnjami


Sladke češnje različnih vrst nas vabijo z obloženih stojnic in kaj šele direktno z dreves. Moja drevesa so še premajhna, da bi bila lahko v tem času obložena s češnjami (upam, da nekoč bodo). Če imam srečo, jih lahko dobim ali naberem pri srečnikih, katerim češnje letos dobro obrodijo. Te za spodnjo sladico pa sem kupila na Osmici. Sveže obrane. Kilo. Seveda me je takoj zamikalo, da naredim kakšno sladico. Ponavadi vsako leto naredim vsaj češnjev zavitek, ki mi je najboljši med zavitki. 
Tokrat sem naredila tole pecivo, ki tudi ni treba, da se skriva pred zavitkom, je pa drugačno.


sestavine:

400 g izkoščičenih  razpolovljenih češenj
2 jajci
1 navadni jogurt
2 jogurtova lončka manitoba moke
2 jogurtova lončka koruzne moke
1 jogurtov lonček rjavega sladkorja
1/2 jogurtovega lončka olivnega olja
1 pecilni prašek
vanilijev sladkor
naribana limonina lupinica 1 bio limone

cimet
žlica rjavega sladkorja za češnje 

sladkor v prahu za posip



Češnje razkoščičimo in polovičke potresemo z žlico sladkorja in cimetom. Premešamo in pustimo ob strani.

Jajca penasto stepemo s sladkorjem, dodamo jogurt, olje, moko pomešano s pecilnim praškom, limonino lupinico in vanilijev sladkor. Stepemo v gladko testo in zlijemo eno tretjino v pekač, ki smo ga obložili s peki papirjem. Na vrh položimo tretjino češenj, potem drugo tretjino testa, zopet češnje, zadnji del testa in na vrh potresemo preostale češnje.

Pečemo cca 50 minut na 160 stopinj.


Pecivo je sočno, še boljše je s kakšnim sadnim ali čokoladnim prelivom (recimo s stopljeno belo čokolado, ki smo jo razredčili z malo hladne vode in kokosom.
Menim, da bi bilo odlično tudi s prelivom iz temne čokolade. Jah... možnosti so neštete...










2 komentarja:

  1. Krasno :). Jaz sem nekaj podobnega delala z jagodami, tudi fino :).

    OdgovoriIzbriši
  2. Verjamem. Meni so sadne sladice vseh vrst zelo všeč. Bolj kot sadje samo, hmm... čeprav delam na tem, da bi z večjim veseljem jedla tudi sadje. Vse je v glavi, pravijo... in še kako res je to.

    OdgovoriIzbriši