češnjev zavitek... še pravočasno

 

Dežuje, pa spet posije sonce a le za nekaj trenutkov... potem spet dež.
Ja, takšen aprilski je letos junij. Dobro, saj še ni konec meseca. Pravijo, če je na Zofko sončno, bo deževno 40 dni. Zofka je bla 15. maja, torej še par dni bo tako, potem pa bo posijal sonček.
Jah, važno, da v srcu sije sonček, tapravi bo že, še preveč.

Vse to sem začela pisati zato, ker češnje zorijo, vendar jim preveč dežja škoduje. Jaz sem uspela nabrati  še nekaj češenj kakšen dan nazaj, ko je bilo sonce radodarno.

In sedaj je na vrsti češnjev zavitek.

sestavine:

za vlečeno testo:

400 g moke (od tega  50 g koruzne in 50 g kostanjeve)
2 dl tople vode
žlička soli
1 jajce
2 žlici olivnega olja
1 žlica jabolčnega kisa
olivno olje za premaz testa

 
za nadev:

500 g izkoščičenih češenj
2 žlici rjavega sladkorja
cimet
250 g skute
biskvitne drobtine (čokoladni biskvit z mandeljni)

V kruhomatu sem zamesila vlečeno testo iz zgoraj navedenih sestavin, ga razdelila na 2 hlebčka, premazala z olivnim oljem, zavila v prozorno folijo in pustila počivati nekaj ur.  

pripravila sem nadev:

češnje sem izkoščičila, dodala sladkor, cimet 

skuto in biskvitne drobtine

testo sem razvaljala na manjši pravokotnik, ga namazala z olivnim oljem  in razvlekla z rokami v  pravokotno obliko (naj povem, da sem nekaj testa po vlečenju obrezala, da je nastal pravi pravokotnik.)

na testo sem položila nadev do manj kot polovice (glej sliko),  zavila s pomočjo prta (pri vsakem obratu sem narahlo pomazala vrh zavitka s čopičem, ki sem ga pomakala v kozarček z olivnim oljem). Mogoče se zdi preveč maščobe, toda po vseh zavitkih, ki sem jih do sedaj delala in po vseh izkušnjah, je to edini način, da testo po pečenju postane krhko, tankolistno. Meni se zdi extra deviško olje na 160 stopinj bolj zdravo, kot maslo, ki se ponavadi uporabi za mazanje testa. To je seveda moja izkušnja in moje mišljenje. .

Zavitka sem položila v pekač, prešpikala z zobotrebcem na več mestih in pekla na 160 stopinj 1 uro.

Ko sem zavitka vzela iz pečice, sem ju s čopičem pomazala z malo vode, pokrila s krpo in pustila, da se malo ohladi. Ne do konca ohladi, ker sem ga še toplega potresla z mletim sladkorjem in ga poslikala.

 odrezala košček...

 poskusila...

ja, tega se ne vidi,  vendar... mhmmm... zelooo dober

p.s. zavitek se ni "polulal"  na krožniku, temveč sem jaz dekorirala krožnik z nekaj kapljicami češnjevega soka, zavrtela malo krožnik v vse smeri in so nastale take "stezice". Ko sem posula z mletim sladkorjem,  je prostor, kjer ni bilo soka ostal suh in sladkor se ni stopil. Zato tak efekt. No, nič posebnega, želela sem samo malo kontrasta, da ne bi bilo vse belo.