Zelenjavni ragu z lečo in polento

To vrsto ohrovta sem prvič videla pred približno 5 leti, ko sem se začela spoznavati z jedmi, ki jih pripravljajo v Toskani. Od  tam je prišel moj M. ki mi je pričel govoriti o ohrovtu cavolo nero in mineštri ribollita.
Lansko leto mi je prinesel semena tega ohrovta, s katerim sem založila prijateljice in tudi gospo Mirjam, pri kateri nabavim domačo zelenjavo. Tako sem dobila lepe sadike, ki sem jih posadila v moj mini vrtiček.  Ta ohrovt se je ves čas svoje rasti boril s kar nekaj vrstami živalic, ki so mu hotele do živega in jim je bil zelo všeč. Danes je takšen, preživel je vse živalce in v mrazu se kar dobro počuti.

Dodala sem ga tudi temu zelenjavnemu raguju.

sestavine:
4 žlice oljčnega olja
1 velika čebula
2 žlički soli
2 stroka česna
2 večja korenčka
200 g  rdeče leče
8 listov črnega ohrovta (cavolo nero)
2 žlici paradižnikovega koncentrata
1 zvrhana žlica koruzne moke
žlica posušenega zdrobljenega timijana
žlica posušene zdrobljene bazilike
žlica posušenega zdrobljenega majarona
1/2 žličke posušenega peperončina
2 dl paradižnikovega pireja
vroča voda za zalivanje

500 g koruzna moke (zdrob) za polento
sol
poper
sir (jaz ovčja trda skuta)
parmezan
3 žlice oljčnega olja
nekaj manj kot 2 litra vode

Lečo sem namočila za nekaj ur. Čebulo sem zrezala na majhne kockice, česen drobno sesekljala, korenček sem narezala na majhne kocke. Liste ohrovta sem z rokami osmukala, da sem odstranila sredinski odebljen del in nekaj vlaken, ostali so majhni koščki, ki sem jih s prsti še malo natrgala na manjše krpice.

Čebulo sem solila in počasi pražila nekaj minut na majhnem ognju, dodala česen, čez par sekund korenček , oprano in odcejeno lečo in ohrovt. Podušila sem še nekaj minut, dodala koruzno moko in paradižnikov koncentrat in ostale dišave. Malo sem vse skupaj popražila dodala paradižnikov pire in premešala. Zalila sem z vročo vodo in počasi kuhala, dokler se leča ni skuhala (ne razkuhala).

Za polento sem v visoko kozico zlila vodo, medtem ko se je počasi segrevala, sem zajemala s pestjo moko in jo stresala v vodo. Zraven sem seveda mešala z leseno kuhalnico, da se niso naredile grudice. Solila sem in na manjšem ognju počasi kuhala. Potrebno je bilo kar pogosto mešanje. Polento sem kuhala cca 40 minut. Ko sem odstavila, sem dodala sir in oljčno olje ter dobro premešala.

Polento sem zlila na leseno podlago in počakala kakšnih 10 minut, prerezala sem jo na manjše kose in položila k zelenjavnemu raguju.

Ali tudi vi pripravljate zelenjavni ragu in kaj uporabite pri pripravi? Kakšno polento imate najraje? Koruzno, ajdovo, krompirjevo...? Napišite mi prosim svoje predloge.

Pa še to. Kdo ve, kakšno je slovensko ime za to vrsto ohrovta?

ohrovtovi njoki zabeljeni z ocvirki in žajbljem

Danes je zunaj posijalo sonce, ki je po vseh teh turobnih deževnih dneh in po vsem, kar se je v naravi dogajalo pretekle dni  po skoraj vsej Sloveniji, nekakšno olajšanje.
Kot upanje, da bodo vse tegobe, ki so v zvezi s tem nastale, kar izginile.
Čeprav vem, da temu ni tako in da so težave ostale in se bodo v bistvu v prihodnjih dneh in mesecih šele pokazale v vsej svoji luči.
Pa vendar, ko soncu nastavim obraz, skušam biti optimistična.
Z veliko požrtvovalnosti, strpnosti in sodelovanja delavcev Elektro, gasilcev, vojakov, civilne zaščite, prostovoljcev in pomoči od zunaj se je v teh težkih dneh naredilo, kar se je narediti dalo..

Razen nekaj več dežja nam je bilo na našem delu Krasa s strani narave tokrat prizanešeno, vendar le nekaj deset kilometrov stran je bilo in je še vedno precej hudo in tega se dobro zavedam. Ob tem se čutim nemočna, lahko občutim le globoko hvaležnost do vseh, ki so in bodo pomagali ljudem na teh območjih.

Zunaj dan počasi prehaja v noč, danes so bili ptički še posebno aktivni in glasni. Od zunaj se še vedno sliši kar živo žvrgolenje, kot bi se glasno menili med seboj,  . .  prvič v tem letu.
Bi rekla, da to pomeni, da pomlad kljub vsemu prihaja.  



Ohrovt imam zelo rada, njoke tudi. Tokrat sem naredila ohrovtove njoke in jih zabelila z ocvirki. Takimi domačimi, ki sem jih sama naredila in jih uporabim včasih, ko se mi zahoče te čudovite arome in okusa teh majhnih koščkov sala, ki postanejo hrustljavi in tako okusni. To se seveda zgodi le parkrat v zimskem času, ko je že od nekdaj čas kolin

sestavine:

250 g kuhanega pretlačenega krompirja
250 g kuhanega sesekljanega ohrovta
250 g moke (pol riževe pol pirine)
1 jajce
muškatni orešček
sol

2 žlici ocvirkov v masti
vejica svežega žajblja

V skledi sem pomešala pretlačen krompir, drobno sesekljan ohrovt, jajce, sol, muškatni orešček in moko.
Naredila sem okrogle njoke v velikosti oreha, jih pomokala in dala kuhat v vročo osoljeno vodo. Ko so prišli na vrh, sem jih pustila počasi vreti še kakšno minuto in jih precedila na krožnike.
  

Zabelila sem jih z ocvirki, stopljenimi v vroči ponvi skupaj z malo masti in žajbljem.


 

Prva jesenska ohrovtova mineštra

Ohrovtova mineštra je od nekdaj med mojimi najljubšimi.
Ko jo naredim, oživijo spomini na mojo mamo, ki je jedi pripravljala z veliko ljubezni in malo sestavinami.
Vendar so bile te jedi  zelo dobre in pripravljene s pozornostjo do nas, članov družine.
   












sestavine:

1 velika ali dve manjši glavi ohrovta
7 srednjih krompirjev
1/2 čebule
2 stroka česna
3 žlice olivnega olja
1 žlica domače masti
3 žlice kuhanega fižola
3 žlice fižolove juhe

Olupljen krompir in očiščen ohrovt sem skuhala posebej v rahlo osoljeni vodi..

Ohrovt sem precedila, drobno nasekljala z nožem, krompir sem na grobo pretlačila s tlačilko (tisto z večjimi luknjami), kar v kozici z vodo, v kateri se je kuhal.

Na segretem olivnem olju in žlici masti sem popražila čebulo, dodala sesekljan česen in pustila še par sekund, da je zadišalo. Ohrovt sem dala v posodo s krompirjem. Dodala sem čebulo in česen skupaj z maščobo, kuhan fižol s fižolovo vodo,  po potrebi dosolila in pokuhala še nekaj minut.

Preprosta, vendar odlična mineštra, zraven katere paše dober kos kruha.  

Vsak ima svoj način priprave jedi. Kako vi pripravite ohrovtovo mineštro?

zgodnje zelje s krompirjem, dobrodošla jesen . . .

Ena vaših najljubših jedi . . .  katera je?
Ena mojih najljubših je zelje ali pa ohrovt s krompirjem.
Mogoče se bo komu zdelo malo čudno, vendar je res. Ker imam rada preproste in okusne jedi, za katere sestavine so vedno pri roki ali pa se jih dobi v določeni sezoni.
Ni boljšega vonja, kot ta  . . .  po popraženem krompirju z zeljem in okus . .   mmmm . . .vsaj zame.
Najraje takšne in podobne jedi pripravljam kar v okroglem pekaču (pizzopek). Zame je to univerzalna "kozica" za praktično pripravljanje skoraj vseh jedi.
Razlogov je veliko. Nič se ne prime dna . . .  lahko delam tudi brez maščobe, dobro  . . . če pozabim pravočasno premešati ali obrniti, se lahko tudi prime in celo prižge. Tu je mišljeno bolj to, da lahko delam z nič ali zelo malo maščobe.
Potem . . . v njem kuham večje količine zelenjave, blanširam  . . . pražim čebulo, delam ragu. Ker ponavadi delam v drugem prostoru, oz. zunaj, v stanovanju ni vonja po kuhariji.
Ko končam s pripravo jedi, ponavadi kar pekač prinesem na mizo in si postrežemo direktno iz njega na krožnike. Seveda sem zelo previdna pri uporabi kuhinjskega "orodja", da se dno ne popraska. .

Torej . . . delala sem zelje s krompirjem . . .
    

sestavine:

5 krompirjev
1 večja glava zelja (prerezala sem na polovico, odstranila stržen in nekaj trših delov ter zrezala na trakove)
1 strok česna
olivno olje
žlica masti z ocvirki
koromačevi cvetovi (posušeni in sveži, vsakih dva ščepca)
sol

V pekač se natočila tople vode (tričetrt posode). Počakala sem, da je zavrela, jo solila in vanjo položila na  trakove narezano zelje. Krompir sem skuhala posebej in ga grobo pretlačila z ročno "tlačilko krompirja". Kuhano zelje sem precedila in ga še malo na grobo sesekljala z nožem kar na cedilu. V pekač sem dala olivno olje in žlico masti z ocvirki
Včasih, ko je bil čas kolin, sem jih bila sposobna pojesti celo pest . . .  s kruhom . . .  seveda naenkrat, ker sem jih oboževala . . .  njihov vonj in okus. Obožujem jih še danes, vendar samo od daleč, ker pa se nisem želela za vedno poslovit od njih sem letos naredila kozarček masti z ocvirki za takšne priložnosti, kot je recimo ta.
Dodala sem sesekljan strok česna, pustila kakšno sekundo, da je zadišalo in dodala zelje in krompir. Pražila sem še nekaj minut in vsake toliko obrnila z leseno lopatico. Krompir je ponekod dobil lepo zlatorjavo skorjico. Na koncu sem potresla s svežimi koromačevimi semeni, premešala in servirala.
Po vrhu sem potresla s posušenimi cvetovi koromača..

proso sushi

Iz ohrovta (vrzote) ponavadi naredim mineštro, ki je že tradicionalna jed v naši družini (pripravljala jo je moja mama in sedaj jo pripravljam tudi jaz). Več o tem enkrat drugič. Danes je na vrsti jed iz ohrovtovih listov polnjenih s prosom, z dodatkom korenja in posušenega paradižnika na odlični paradižnikovi omaki.
Odkar sem uvrstila proso med najbolj priljubljene sestavine za pripravo jedi, ker mi je zelo všeč in je zelo zdravo (nekaj o njem tukaj), prihajajo tudi ideje za nove recepte. Pravega sushija še nikoli nisem jedla, po pravici povedano, nimam ne vem kako velike želje po njem  . . .  , nikoli se ne ve . . .
Zakaj pa ne bi zamenjala riža s prosom, saj je njegova konsistenca po kuhanju nekako podobna riževi.

sestavine za 4 osebe:
1 srednje velik ohrovt
3 večji  korenčki
4 posušeni paradižniki
100 g prosa
sol
olivno olje
žlica masla
muškatni orešček

za omako:
1 čebula
1 strok česna
žlica paradižnikovega koncentrata
250 ml paradižnikovega pireja
200 vroče vode 
zamrznjena bazilika
sol

Proso dobro operemo, damo kuhat z dvojno količino vode. Ko zavre, osolimo, dodamo muškatni orešček  in kuhamo 10 minut. Odstavimo, dodamo olivno olje in košček masla in pustimo, da se ohladi.

Ohrovt očistimo, listom odstranimo srednji del in kuhamo v osoljeni vodi 20 minut. Korenje očistimo, zrežemo podolgem na četrtine in skuhamo skupaj z ohrovtom.
Posušene paradižnike damo za 5 minut v vodo, v kateri kuhamo ohrovt, da se zmehčajo. Potem jih drobno sesekljamo.

Za omako sesekljamo čebulo in česen, na olivnem olju popražimo počasi najprej čebulo, jo solimo, dodamo česen, paradižnikov koncentrat, paradižnikov pire, razredčimo z vodo, dodamo baziliko in pokuhamo na malem ognju še 5 minut. S paličnim mešalcem naredimo kremno omako.

Ohrovtove liste zložimo na folijo za gospodinjstvo enega poleg drugega, tako, da se malo prekrivajo in napravimo kot nekakšno kvadratno posteljico, na katero položimo plast prosa (cca 3 mm debelo).  Posteljico prerežemo podolgem, tako da dobimo dva pravokotnika (cca 18 x 25 cm). Korenje zrežemo na lističe in položimo na prvo tretjino vsakega kvadrata . posteljice,  povrhu po sredini korenja potresemo sesekljan paradižnik in zvijemo s pomočjo kuhinjske folije v rolo. Damo v hladilnik za nekaj časa.

Pred serviranjem odstranimo folijo, zrežemo in pogrejemo v pečici ali mikrovalovki. Ponudimo skupaj  s paradižnikovo omako.

Super je tale jed, lahko jo pripravimo en dan prej, jo hranimo v hladilniku in naslednji dan je še boljša.