ohrovtovi njoki zabeljeni z ocvirki in žajbljem

Danes je zunaj posijalo sonce, ki je po vseh teh turobnih deževnih dneh in po vsem, kar se je v naravi dogajalo pretekle dni  po skoraj vsej Sloveniji, nekakšno olajšanje.
Kot upanje, da bodo vse tegobe, ki so v zvezi s tem nastale, kar izginile.
Čeprav vem, da temu ni tako in da so težave ostale in se bodo v bistvu v prihodnjih dneh in mesecih šele pokazale v vsej svoji luči.
Pa vendar, ko soncu nastavim obraz, skušam biti optimistična.
Z veliko požrtvovalnosti, strpnosti in sodelovanja delavcev Elektro, gasilcev, vojakov, civilne zaščite, prostovoljcev in pomoči od zunaj se je v teh težkih dneh naredilo, kar se je narediti dalo..

Razen nekaj več dežja nam je bilo na našem delu Krasa s strani narave tokrat prizanešeno, vendar le nekaj deset kilometrov stran je bilo in je še vedno precej hudo in tega se dobro zavedam. Ob tem se čutim nemočna, lahko občutim le globoko hvaležnost do vseh, ki so in bodo pomagali ljudem na teh območjih.

Zunaj dan počasi prehaja v noč, danes so bili ptički še posebno aktivni in glasni. Od zunaj se še vedno sliši kar živo žvrgolenje, kot bi se glasno menili med seboj,  . .  prvič v tem letu.
Bi rekla, da to pomeni, da pomlad kljub vsemu prihaja.  



Ohrovt imam zelo rada, njoke tudi. Tokrat sem naredila ohrovtove njoke in jih zabelila z ocvirki. Takimi domačimi, ki sem jih sama naredila in jih uporabim včasih, ko se mi zahoče te čudovite arome in okusa teh majhnih koščkov sala, ki postanejo hrustljavi in tako okusni. To se seveda zgodi le parkrat v zimskem času, ko je že od nekdaj čas kolin

sestavine:

250 g kuhanega pretlačenega krompirja
250 g kuhanega sesekljanega ohrovta
250 g moke (pol riževe pol pirine)
1 jajce
muškatni orešček
sol

2 žlici ocvirkov v masti
vejica svežega žajblja

V skledi sem pomešala pretlačen krompir, drobno sesekljan ohrovt, jajce, sol, muškatni orešček in moko.
Naredila sem okrogle njoke v velikosti oreha, jih pomokala in dala kuhat v vročo osoljeno vodo. Ko so prišli na vrh, sem jih pustila počasi vreti še kakšno minuto in jih precedila na krožnike.
  

Zabelila sem jih z ocvirki, stopljenimi v vroči ponvi skupaj z malo masti in žajbljem.


 

repa, krompir, koleraba . . . v pečici

Lepo pozdravljeni v novem letu.
Prvi dan v tem letu sem počela stvari, ki jih želim početi čez celo leto. Med drugim tudi to, da sem šla kar dvakrat na orbitrek (vsakič za 3 minute heheh . . . ), bila sem na dolgem sprehudu (pol ure), izdelala sem predmet iz gline, skuhala nekaj dobrega (če se prav spomnem, so bili to fileji lista v pečici panirani (polnozrnate drobtine, peteršilj, česen, olivno olje).  Zraven velika skleda zimskega radiča s kalčki). Kot prilogo sem pripravila tudi lečo, ki jo je treba jesti prvi dan v novem letu in po italijanskem običaju prinaša denar.
Tudi počitek sem si privoščila
To leto želim nekaj slabih navad spremeniti v dobre in koristne. To je več gibanja, več ustvarjanja, bolj zdravo prehranjevanje.
Hočem postati tudi še bolj strpna, bolj pozorna, manj v skrbeh, bolj vesela. Hočem živeti vsak dan posebej čimbolj radostno in mirno.
Kaj ste počeli vi prvi dan v novem letu? Kakšne so vaše želje in načrti?
 
Za začetek delim z vami ta preprost recept, čeprav to niti ni recept, je le nekaj preprostih sestavin , ki pridejo okusne iz pečice.

sestavine za 2 osebi:
2 repi
2 kolerabi
3 krompirji
1 čebula
2 stroka česna
svež peteršilj
svež divji koromač
olivno olje
sol

 Krompir, repo in kolerabo olupimo, zrežemo na rezine. Prav tako čebulo  Zmešamo vse skupaj, posolimo in naoljimo, premešamo. Razporedimo na velik pekač in damo v pečico na 190 stopinj za približno pol ure. Malo pred koncem pečenja potresemo s sesekljanim peteršiljem, koromačem in česnom in vrnemo v pečico za 10 minut.

Odlična priloga ali samostojna jed. 

Lep teden vam želim!

zeljni zavitki z rdečim rižem Hermes

Zakaj ne bi pripravila zelja malo drugače, kot običajno.
Ne spomnem se, če sem ga kdaj pripravila na ta način, mogoče z mesnim nadevom.
Uporabila sem italijanski rdeči riž Hermes, ki je zelo aromatičen in se kuha malo dlje. Kuhala sem ga, da je ostal še malo al dente in se je potem v zvitkih do konca napel.  Seveda lahko uporabimo kakršen koli riž, v tem primeru bo tudi  izgled in okus malo drugačen.

sestavine
1 glava zelja
200 g kuhanega riža
1 rdeča čebula
olivno olje
sol
ščepec posušenega koriandra
ščepec posušenega timijana
ščepec kumine
ščepec posušenega peteršilja
ščepec popra
1 jajce
2 žlici naribanega ovčjega sira (ali kakšnega drugega sira)

za bešamel
1/2 l riževega mleka
1 žlica riževe moke
1 žlica koruzne moke
50 g masla
muškatni orešček
ščepec kurkume
ščepec ingverja
sol
poper
ščepec suhega koriandra
ščepec mletega  peperoncina
nariban ovčji sir za po vrhu

Čebulo sesekljamo in na olivnem olju popražimo. Jaz čebulo vedno posolim, tako se prej zmehča. 
Zeljni glavi previdno odstranimo zunanje večje liste, jim odrežemo debelejši srednji del (jaz sem uporabila 8 listov, to je 16 polovic). Ostalemu zelju odstranimo debelejše dele in zrežemo na grobo.
Najprej v osoljenem kropu blanširamo polovice listov, da se malo zmehčajo (cca 5 minut), s penovko jih položimo na cedilo. Splaknemo z mrzlo vodo. Potem v isti vodi blanširamo še ostalo zelje in ravno tako ohladimo pod mrzlo vodo. Zelje sesekljamo.
Rižu dodamo stepeno jajce, čebulo, zelje, začimbe in 2 žlici naribanega sira. Nadev je pripravljen.

Bešamel pripravimo tako, da maslo na majhnem ognju stopimo, mu dodamo moko, začimbe, premešamo in dodamo mleko. Dobro premešamo in ko se bešamel primerno zgosti, odstavimo. Bešamel naj ne bo pregost, po potrebi mu dodamo še malo riževega mleka.  

Zeljne liste obložimo z zvrhano žlico nadeva, zavijemo in damo na pekač, ki smo ga prej malo pomazali z bešamelom. Čez zavitke prelijemo bešamel in damo v pečico na 180 stopinj za 35 do 40 minut.

Tudi po peki je bešamel ostal še vedno kremast, odličen za preliv pečenim zavitkom.

Ti zavitki so zelo primerni kot predjed, npr. ko imamo napovedane goste, saj jih lahko pripravimo tudi prejšnji dan ali prej vse pripravimo in jih dokončamo v zadnjem trenutku. Lahko jih uporabimo kot prilogo k npr. mesu ali pa pojemo kot samostojno jed

Ne samo dobri, odlični so. Ko jih postrežemo, jih za še bolj bogat okus potresemo z naribanim parmezanom.





 

zelenjavna frtalja z amarantom

Pregledovala sem svojo shrambo (je bolj shrambica, ampak zelo praktična in koristna).
Našla sem še dve vrečki amaranta, ki jima bo v kratkem pretekel  rok trajanja.
Ja. . .  res je potrebno vsake toliko narediti revizijo in kontrolirat, kaj sploh je v shrambi in preveriti roke trajanja.

Tisti, ki še niste nič prebrali o amarantu, si lahko nekaj preberete npr.  tukaj.


Najprej sem ga parkrat dobro sprala (to je treba opraviti v cedilu z zelo majhnimi luknjicami, ker drugače nam zelo majhna zrnca lahko uidejo.)  Počasi sem ga kuhala približno 30 minut, da je nastala nekakšna "papica". Zrnca so res drobna in če jih želimo opazovati, ko so kuhana je mogoče potrebno povečevalo . .  no vsaj zame. Izgledajo kot nekakšne mikro ploščice z repkom.
Pustila sem ga ohladiti. Medtem sem pripravila druge sestavine.

sestavine za 2 manjši frtalji (premer cca 15 cm)

1 jajce
1 srednje velik korenček
1 bučka velikosti korenčka
3 žlice kuhanega amaranta
1 žlica koruzne moke (jaz Mlinotest)
1 žlica polnozrnate moke ali (jaz tokrat črna moka Mlinotest)
ščepec soli
1 žlica svežega  sesekljanega timijana
ščepec vinskega kamna

dve žlici olivnega olja za dno ponve

Bučko sem naribala na trakce, prav tako korenček, dodala sem stepeno jajce in vse ostale sestavine. Testo sem pustila stati 10 minut.
V ponvi sem segrela žlico olivnega olja (ne prevroče,da se ne pokadi).V ponev sem položila večjo zajemalko testa in počasi na nizkem ognju na vsaki strani pekla približno 7 minut.



Z okusom frtalje sem bila zelo zadovoljna (več, kot sem pričakovala).
Ponudimo jo lahko kot samostojen obrok, saj vsebuje beljakovinsi del, ogljikove hidrate in zelenjavo. Primerna je tudi za predjed,  malico ali lahko večerjo.

zgodnje zelje s krompirjem, dobrodošla jesen . . .

Ena vaših najljubših jedi . . .  katera je?
Ena mojih najljubših je zelje ali pa ohrovt s krompirjem.
Mogoče se bo komu zdelo malo čudno, vendar je res. Ker imam rada preproste in okusne jedi, za katere sestavine so vedno pri roki ali pa se jih dobi v določeni sezoni.
Ni boljšega vonja, kot ta  . . .  po popraženem krompirju z zeljem in okus . .   mmmm . . .vsaj zame.
Najraje takšne in podobne jedi pripravljam kar v okroglem pekaču (pizzopek). Zame je to univerzalna "kozica" za praktično pripravljanje skoraj vseh jedi.
Razlogov je veliko. Nič se ne prime dna . . .  lahko delam tudi brez maščobe, dobro  . . . če pozabim pravočasno premešati ali obrniti, se lahko tudi prime in celo prižge. Tu je mišljeno bolj to, da lahko delam z nič ali zelo malo maščobe.
Potem . . . v njem kuham večje količine zelenjave, blanširam  . . . pražim čebulo, delam ragu. Ker ponavadi delam v drugem prostoru, oz. zunaj, v stanovanju ni vonja po kuhariji.
Ko končam s pripravo jedi, ponavadi kar pekač prinesem na mizo in si postrežemo direktno iz njega na krožnike. Seveda sem zelo previdna pri uporabi kuhinjskega "orodja", da se dno ne popraska. .

Torej . . . delala sem zelje s krompirjem . . .
    

sestavine:

5 krompirjev
1 večja glava zelja (prerezala sem na polovico, odstranila stržen in nekaj trših delov ter zrezala na trakove)
1 strok česna
olivno olje
žlica masti z ocvirki
koromačevi cvetovi (posušeni in sveži, vsakih dva ščepca)
sol

V pekač se natočila tople vode (tričetrt posode). Počakala sem, da je zavrela, jo solila in vanjo položila na  trakove narezano zelje. Krompir sem skuhala posebej in ga grobo pretlačila z ročno "tlačilko krompirja". Kuhano zelje sem precedila in ga še malo na grobo sesekljala z nožem kar na cedilu. V pekač sem dala olivno olje in žlico masti z ocvirki
Včasih, ko je bil čas kolin, sem jih bila sposobna pojesti celo pest . . .  s kruhom . . .  seveda naenkrat, ker sem jih oboževala . . .  njihov vonj in okus. Obožujem jih še danes, vendar samo od daleč, ker pa se nisem želela za vedno poslovit od njih sem letos naredila kozarček masti z ocvirki za takšne priložnosti, kot je recimo ta.
Dodala sem sesekljan strok česna, pustila kakšno sekundo, da je zadišalo in dodala zelje in krompir. Pražila sem še nekaj minut in vsake toliko obrnila z leseno lopatico. Krompir je ponekod dobil lepo zlatorjavo skorjico. Na koncu sem potresla s svežimi koromačevimi semeni, premešala in servirala.
Po vrhu sem potresla s posušenimi cvetovi koromača..

jajčevci in paradižnik s sirom in timijanom

Poletje se . . .  vsaj po koledarju bliža koncu.
Menim, da si ga vsi želimo podaljšati . . .  najmanj do konca oktobra . . . ali še celo do konca novembra  . .  no jah, seveda . . . kar misli si . . .
Da bi bili tako lepi dnevi, kot so zadnji. Meni so ti najljubši  . . .  ne pretopli, ne prehladni, čez dan še vedno močno sije sonček, ponoči kakšna nevihta  . . . pa ne vsako noč.
Narava je močno živa in na vrtovih zelenjava veselo uspeva . . . brez zalivanja bi rekla. Pri bližnjih pridelovalcih zelenjave še vedno dobim paradižnik, melanzane, bučke, paprike, blitvo, rukolo, zelje, ohrovt, por, radič, kumare . . . sveža domača zelenjava je vsak dan na krožniku.

Ta recept  . . . če se temu lahko reče recept . . . sem dobila iz prve roke od gospe Mirjam, pri kateri že od spomladi nabavljam vsak teden zelenjavo. Zelenjavo dobim pri dveh "proizvajalcih". Eni so iz Velikega dola eni iz Malega dola pri Komnu. Malo konkurence je potrebno . . .  no . . .  se hecam.

Torej, vprašala sem Mirjam v domačem kraškem narečju, ki gre nekako tako;  . . . kaku pej ti nardiš melancane? . . . M: vješ kej, jest nardim taku. Zrjžm mlancane na krohce prbližno 1 cm dbjele, potle zrjžm tdi pomidore na krohce 1 cm dbjele, obuoje z objeh strni popečm u v-liki ponvi, n fetu mlancane dan kuoščk sira in fetku pršuta in pokrijm s fetu pomidore. Denm u pečicu z 15 mnut n višju temperaturu in . . .  provjerej . . . bš vidla, kaku je fino . . .

Sem provjrla  . .   in je blo rjes nznansko . . .  fino.

Če ste razumeli zgornji najih pogovor, poskusite po tem enostavnem receptu tudi vi . . . jaz sem naredila samo s sirom in na koncu potresla z limoninim timijanom in pokapala z olivnim oljem.
Jajčevce sem z obeh strani popekla na pekaču (pizzopek), proti koncu dodala še rezine paradižnika, potem pa preložila za 15 minut v močno ogreto pečico (210 stopinj), Malo pred koncem sem vzela pekač iz pečice potresla s sesekljanim svežim timijanom in pokapala z olivnim oljem ter vrnila še za par minut v pečico.  

Pa še to: folijo za pečenje sem pred uporabo  navlažila pod vodo, jo ožela, raztegnila na pekač, na roko kanila par kapljic olivnega olja in premazala folijo.

v ene sem dala ovčji sir

v druge pa kar sotilete . sir v lističih . . .

 menim, da lahko  uporabimo kakršenkoli sir, ki nam je všeč,


 
to je nekaj res zelooo dobrega  . . . če boste poskusili tudi vi . . .  dober tek!

solata s stročjim fižolom, listi rdeče pese, feto . . .

V tej vročini za kosilo ali večerjo (za nekatere ob kosilu ali večerji) verjetno ni nič bolj primernega in boljšega od osvežujoče in zdrave solate, sestavljene iz zelenjave, ki trenutno raste na vrtovih ali jo kupimo na tržnici . . . v najslabšem primeru v trgovini.

Moja je tokrat iz spodaj navedenih sestavin, med katerimi so tudi listi rdeče pese.

Jaz sem peclje ločila od listov, jih narezala na cca 5 cm dolge koščke, liste zrezala na trakove. Blanširala sem jih v osoljeni vreli vodi in sicer najprej 5 minut peclje, nato sem dodala še liste in blanširala še 2 minuti. Na hitro sem ohladila pod tekočo mrzlo vodo.  

sestavine za solato za 2 osebi::

300 g kuhan rumen stročji fižol
200 g blanširani listi rdeče pese (s peclji)
70 g fete
strok česna
vejica svežega limonovega timijana
nekaj listkov sveže bazilike
nekaj listkov sveže mente
EDOO (extra deviško olivno olje)
žlica limonovega soka


Stročji fižol skuhamo v osoljenem kropu (jaz sem kuhala cca 20 minut na počasnem ognju). Precedimo ga in ga ohladimo pod mrzlo tekočo vodo.
V skledo damo stročji fižol, blanširane liste rdeče pese, na drobno zrezan česen in limonov sok. Olivno olje malo segrejemo, da postane toplo, vanj damo sesekljan timijan, baziliko in mento, pustimo kakšno minutko, da zelišča spustijo aromo in dodamo solati. Dodamo še nadrobljeno feto in narahlo premešamo.


 

Solata je pripravljena za serviranje in  . . . dober tek!

bučke s prosom, blitvo, feto in še čim

Sezona bučk je na višku in meni so . . . ne . . .  ne dobro obrodile. Meni so zelo všeč in ker jih dobim po ugodni ceni z domačega vrta kmeta, so pogosto na krožniku.

Pri tej vročini se mi jih ne da pripravljati na sto načinov, zato jih pogosto naredim na ta način. To je tudi prilika, da porabim še kakšne druge sestavine, ki jih imam v hladilniku, pa se mi ne da zopet razmišljati kako bi jih pripravila. Ja . . .  domišljija in kreativnost pri takih visokih temperaturah ne pride do izraza  . . .  pošteno povedano . . . ne da se mi.

Tudi pri tej jedi se segreva kuhinja, ker rabimo pečico in nekaj minut kuhanja na štedilniku (proso, blitva). Vendar proso se hitro skuha, blitvo na hitro blanširamo, pečico pa čimmanj odpiramo.



moj recept je tokrat takšen:

sestavine za 2 pekača cca 20 x 35 cm ali 1 velik pekač od pečice

200 g prosa
5 srednje velikih bučk
cca 250 g blanširane blitve
100 g fete
50 g naribanega parmezana
200 g albuminske skute
3 jajca
3 žlice koruzne moke Mlinotest
sol
svež timijan
sveža menta
1/2 pecilnega praška

Proso dobro operemo in skuhamo (15 minut). Pustimo da se ohladi.  Jaz sem primešala žlico olivnega olja, da se proso, ko je ohlajeno lažje loči.
Medtem naribamo bučke na rezance. Pustimo v cedilu, da odteče tekočina.
Bučkam primešamo nasekljano blitvo, proso, stepena jajca, skuto, zdrobljeno feto, parmezan, koruzno moko, pecilni prašek.in na olivnem olju segreto sesekljano mento in timijan. Po potrebi dosolimo.

Maso preložimo v pekač in pečemo v pečici na 170 stopinj 40 minut.

Ko se torta ohladi, jo zrežemo na kocke in ponudimo.

Zelo primerno kot prigrizek, za piknike . . . V bistvu je to samostojna jed, ki jo lahko jemo kadarkoli in kjerkoli.

rdeči riž Hermes z bučkami in kremo iz belega fižola, timijana in loviže

Dobila sem bučke direktno iz domačega (ne mojega vrta), v shrambi je rdeči riž že kar nekaj časa čakal na pravo priložnost in bel fižol tudi. 

Pa sem v Google vtipkala te sestavine in našla pravo stvar. Ko sem videla pri njej jed, sestavljeno iz bučk, rdečega riža in belega fižola, sem si rekla, da to čimprej naredim. Ta čimprej se je zgodil te dni in mi ni žal . . .  še se bo ponovilo.

Nekaj stvari sem spremenila in zamenjala nekaj sestavin. Naj omenim, da sem v fižolovo omako pri drugi "degustaciji" dodala žlico ovčjega kremnega sira in je bilo še bolj okusno.

sestavine za 4-5 oseb

200 g belega fižola cannellini
200 g rdečega riža (jaz italijanski Hermes)
5 srednje velikih mladih bučk (12 do 16 cm)
1 čebula
2 stroka česna
nekaj vejic svežega timijana (jaz limonov kraški žepek)
nekaj listkov loviže
olivno olje (jaz za dušenje čebule in bučk 5 žlic, za fižolovo omako 4 žlice)
sol
voda za kuhanje riža in fižola

Fižol sem namočila čez noč v vodi. Ravno tako sem namočila čez noč riž.

Fižol sem sprala in dala kuhat v hladno vodo. Proti koncu kuhanja sem dodala ščepec soli.
Tudi riž sem sprala in dala kuhat v toplo vodo. Med kuhanjem sem ga solila. Oboje sem kuhala približno 30 minut. Riž sem odcedila in ga dala na stran.

Kuhan fižol sem dala v višjo posodo. Olivno olje sem malo segrela, dodala sesekljan strok česna, timijan in lovižo. Pustila sem, da so se arome "razživele" in zadišale ter dodala fižolu. Vse skupaj sem zmiksala s paličnim mešalnikom v kremo. Dodala sem še nekaj žlic vode, v kateri se je kuhal fižol, da je dobila krema tapravo konsistenco (ne preveč gosta, niti preveč redka).

Bučkam sem odstranila končne dele in jih zrezala na majhne kocke. Čebulo sem sesekljala, ravno tako česen. Na olivnem olju sem najprej kratko popražila čebulo, dodala sem česen, bučke in timijan. Dušila oz. še bolje rečeno rahlo pražila sem vse skupaj še 20 minut. Primešala sem riž in ugasnila.

Na krožnike sem dala po 5 žlic fižolove kreme, na sredino pa 5 zvrhanih žlic riža z bučkami.

Odlično je. Poskusite  . .  če nimate rdečega riža lahko ustvarjate s kakšno drugo vrsto riža ali s kvinojo, lečo, ječmenom. Vendar je ta riž nekaj posebnega s svojo barvo, konsistenco, aromo in okusom.

sadno zelenjavna solata z rižem Venere

Kar nekaj časa se mi je motalo po glavi, kako bi spravila skupaj riž Venere in jagode. Na internetu sem že videla rižoto z jagodami, vendar z belim rižem.
Na tržnici sem kupila šopek divjih špargljev. V hladilniku sem jih imela dva dni in treba jih je bilo porabit. Ni se mi dalo delat frtalje ali navadne rižote in jagode, ki sem jih kupila, so mi dale idejo povezati vse skupaj v riževo solato. V hladilniku sem imela tudi feto, ki se mi je zdela dober kontrast okusom in barvam sestavin.

Spodaj je recept za mojo sadno zelenjavno riževo solato.
 

sestavine:

150 g kuhanega riža Venere
10 jagod
šopek divjih špargljev
50 g fete
extra deviško olivno olje
žlička balzamičnega kisa
2 žlici limoninega soka
limonina lupinica
žlička sesekljanega limoninega timijana

Riž ćez noč namakamo v vodi, drugi dan speremo in damo v hladno vodo na štedilnik. Ko zavre, malo solimo in kuhamo počasi cca 40 minut. Ko je riž kuhan, ga precedimo, dodamo žlico olivnega olja in ohladimo.
Šparglje upognemo in prelomimo, operemo in blanširamo 5 minut. Na hitro speremo pod hladno vodo, zrežemo in damo v skledo k rižu. Dodamo na koščke narezane jagode, na koščke narezano feto, olje, balzamični kis, limonino lupinico in sok limone ter sesekljan timijan. Nežno premešamo in po možnosti pustimo kakšno uro v hladilniku, da se okusi povežejo med seboj.

Preden postrežemo, vzamemo iz hladilnika in pustimo na sobni temperaturi kakšne pol ure.
 

.

Primerna kot majhna porcija za buffet, kot predjed ali pa enostavno kot samostojna jed.

Ker je sezona divjih špargljev že pri kraju, lahko uporabimo tudi svež grah. Jaz sem sicer za naslednjo solato uporabila zmrznjenega (blanširala sem ga cca 5 minut). Solata je bila ravno tako odlična.

sestavljena pomladna solata

Te dni je, če je le mogoče vsak dan na krožniku tudi regrat. Zraven "pade" tudi kakšna trobentica (listki in cvetovi). Regrat mi je letos kar "ušel", cvetovi se pridno odpirajo. Pa saj se lahko v kuhinji uporabijo tudi cvetovi za različne recepte. Pa tudi regratovi listi so dobri tudi po cvetenju oz. čez vse poletje.

Lani sem objavila nekaj postov z regratom (tukaj, tukaj, tukaj)

Letos ga zaenkrat uporabim v raznih solatah. Ena izmed teh je ta.


sestavine:

radič (rdeč in zelen s tržnice)
regrat
cvetovi regrata
listki trobentic
cvetovi trobentic
krompir (kuhan, zrezan na kocke)
kalčki redkvice sango
extra deviško olivno olje
bučno olje
balzamični kis
sol

Rada bi naredila še kakšno jed z regratom ali regratovimi cvetovi . . . če mi rata, sigurno objavim.

Kako ga vi letos kaj jeste?

Rižota Venere s hokaido bučo

Letos sem pridelala dve hokaido buči (bravooo!!!). Posadila sem namreč dve hokaido semeni in ti dve semeni sta zrasli v velika grma, ki sta rastla v dolžino par metrov, delala ogromno cvetov in na vsakem steblu sta se razvili vsaj dve majceni bučki, od katerih se je razvila do konca samo po ena na vsaki rastlini.

 to je bil moj letošnji pridelek hokaido buč  

Ker sem bila zelo ponosna na moj pridelek in sem si močno želela nekaj narediti iz njih, sem se odločala med mnogimi variantami, kako pripraviti bučo hokaido, da bom zadovoljna s svojim izdelkom in njegovim okusom. 

Ker imam italijanski riž Venere, sem se odločila za rižoto. Upala sem, da bom lahko lepo uporabila kontraste okusov, vonjev in barv sestavin. Moram reč, da sem bila prijetno presenečena. 

Riž Venere raste v Italiji, gojijo ga v Padaniji, največ v okolici Vercellija in Novare. Vzgojili so ga iz črnega riža in vrst riža italijanskega porekla leta 1997 (kitajski raziskovalec v Italiji), ker originalni črni riž ne bi uspeval v italijanskih klimatskih razmerah. Riž Venere je prijetne arome, ki se pri kuhanju močno razvije in diši po pravkar pečenem kruhu.

Rižota Venere s hokaido bučo

Inspiracijo sem dobila na tem blogu. Recept sem priredila po svojem trenutnem občutku in nastala je ta rižota:

 

sestavine za 2 osebi:

1 buča hokaido (očiščena 400 g)

100 g riža Venere

1 rdeča čebula

5 žlic olivnega olja

1 dl belega vina

sol

nekaj listkov svežega timijana

nekaj listkov svežega majarona

100 ml sladke smetane

 

Bučo sem umila, prerezala na pol in odstranila semena in niti (spravila jih bom za naslednjo setev . . .  letos sem zelo težko dobila semena)

zrezala sem jo na večje rezine, malo posolila in jo dala v pečico (na pekaču zavito v alu folijo) za cca 30 minut na 180 stopinj

V kozici sem podušila čebulo, dodala riž, solila, zalila z 1 dl belega vina, počasi dušila. Rižoti sem dodajala postopoma vrelo vodo in kuhala na zmernem ognju cca 1 uro. Riž Venere se kar dolgo kuha in ne naraste tako kot navaden riž.

Medtem, ko sem delala rižoto, sem po 30 minutah vzela iz pečice bučo, polovico sem zrezala na kocke (skupaj z lupino, ki je ravno pravšnja za pod zobe, ne pretrda ne premehka in okusna) ostalo sem dala v visoko posodo, dodala 1 dl sladke smetane in zmiksala s paličnim mešalnikom v kremo.

V tem času je bil riž kuhan. Dodala sem mu listke timijana, majarona in kocke buče. Premešala. 

Na krožnike sem z žlico in vilicami dekorirala bučno kremo, na sredino sem servirala rižoto in okrasila s timijanom in majaronom.

Rižota je odličnega okusa. Riž Venere se po svojem vonju in okusu odlično ujema z nežnim vonjem in okusom buče.

Mene je ta rižota takoj osvojila. Priporočam kot predjed v manjših porcijah, (lahko bi se naredilo 4 manjše porcije, s tem, da dodamo še 50 g riža).  Kot predjed bi bila čisto dovolj, saj s svojim posebnim prijetnim okusom in bogatostjo takoj osvoji.  Lahko se jo poje, tako kot jaz, kot glavno jed in to za kosilo . . .  in večerjo,  . . . tako je . . . če nikogar ni zraven, ko se kaj odličnega skuha.   

Prav gotovo ponovim vajo v prihodnosti, takrat za večjo družbo.

Če jo boste naredili tudi vi . . .  pa prijetno okušanje!

polpete iz bučk in kumar

Včeraj je prišel končno dolgozaželeni in prepotreben dež, ki prinaša osvežitev naravi  in nam.

V hladilniku sem imela nekaj manjših bio bučk in kumar.  Kot naročeno sem na tem blogu dobila primeren recept in takoj šla v akcijo.
Prilagodila sem količine in malo spremenila recept glede sestavin.

sestavine za 2 do 3 osebe:

3 manjše bučke (neolupljene, naribane) cca 350 g
1 večja kumara (neolupljena, naribana)
1 jajce
2 žlici posebne moke Mlinotest
2 žlici koruzne moke Mlinotest
2 žlici drobtin
2 žlici quinoino-amarantove moke (quinoio in amarant sem zmlela v moko v kavnem mlinčku)
2 žlički pecilnega praška
sol
peperoncino (po okusu)
nekaj sesekljanih listkov sveže mete (lahko bi zamenjala z drobnjakom ali koriandrom, pehtranom ali timijanom . . . )

 

Kumare in bučke sem naribala in posolila ter pustila, da je odteklo nekaj vode. Zmešala sem vse sestavine. Ker ni odteklo dosti vode takoj, se je to zgodilo pozneje, ko sem zmešala vse skupaj, zato sem dodala nekaj več moke in drobtine.

Z roko sem zajemala kroglice, jih položila v koruzno moko in sploščila. Postavila sem na naoljen pekač (pizzopek) in počasi popekla na obeh straneh.

Zraven sem priložila paradižnikovo salso (paradižnikov pire z dodatkom ene žlice paradižnikovega koncentrata, ščepec peperoncina, žlica olivnega olja).

Zelo dobro, okusno, pa še zdravo.  

muffini z bučkami, olivami, baziliko in sirom

Tako je vroče te dni, zunaj zalivamo samo še ta nujno . . . nekaj na novo posajenih dreves, ki se matrajo za preživet. V "štirni" ni več veliko vode, zato vodo uporabimo za res nekaj najbolj žejnih rastlin. Kaj pa potem? Seveda ostane voda iz vodovoda . . . vsaj ta upam, še dolgo.
Še dobro, da so dnevi že močno krajši in noči bolj osvežujoče.
Kot po vsakem dežju posije sonce, tako bo nekege dne tudi po soncu začelo deževati . . .  tudi na Krasu. 

Vsak dan si rečem, danes bom pa res minimalno kuhala, ker se prostor preveč segreva. potem pa . . . kadar sem doma, ne morem kaj, da ne bi pripravila to in ono.

Majhne porcije so vedno privlačne za oko in za pojest. Kot prigrizek, predjed, hladni bife ali lahka večerja (čeprav ti prigrizki niso tako lahki, saj vsebujejo ogljikove hidrate, beljakovine in zelenjavo.

sestavine za 12 muffinov

2 jajci
1 mala kisla smetana
1 dl riževega mleka
200 g moke (od tega 100 g koruzne moke Mlinotest)
4 majhne bio bučke
pest sesekljane bazilike
15 na koščke narezanih črnih oliv brez koščice
1/2 pecilnega praška
70 g naribanega parmezana (ali kakšnega drugega sira)
sol
peperoncino

Jajca zmešamo z malo soli, dodamo kislo smetano, riževo mleko, moko s pecilnim praškom, naribane bučke (neolupljene), sesekljano baziliko, olive, parmezan in ščepec peperoncina (po želji).

Iz peki papirja narežemo kvadratke, obložimo modelčke za muffine in napolnimo s testom.
Damo v pečico na 170 stopinj za 40 minut.

Lahko postrežemo še tople kot predjed ali prilogo pri kosilu ali jih prihranimo za večerjo.

Rahli, okusni, zelo dobri. 

poletni njoki z rukolo

Hitro narejeni njoki, zmes lahko počaka v hladilniku tudi čez noč in jih skuhamo in postrežemo, kadar žeimo, pri kosilu ali za večerjo.

Meni je zelo všeč okus po rukoli, ki skupaj s parmezanom in koruzno moko da jedi poseben čar.  

sestavine za 4 osebe:

300 g skute
1 jajce
2 pesti sesekljane rukole
5 žlic koruzne moke
70 g parmezana
po potrebi še moka 
sol
muškatni orešček

par žlic olivnega olja in za oreh masla
nariban parmezan za na vrh

V skledi zmešamo skuto, jajce, sesekljano rukolo, koruzno moko, nariban parmezan, sol in muškatni orešček. Z dvema žlicama oblikujemo njoke in jih položimo v osoljeno vrelo vodo. Ko pridejo na vrh, so kuhani.

V ponvi segrejemo olivno olje in maslo.

Njoke položimo na krožnike, na vsakega damo žličko segrete mešanice olivnega olja in masla (lahko tudi samo zabelimo z žličko hladnega olivnega olja -  še bolj zdravo in lahko) ter potresemo z naribanim parmezanom.    

Poskusite! Zelo dobro in primerno za vroče poletne dni in večere.

pesto iz rukole

Rukola, moja priljubljena ... če je kaj od zelenjave z močnim karakterjem  v poletni sezoni, ki jo z veseljem dodam solati, je to rukola. Že nekaj let me gredica z njo razveseljuje, letos sem posejala tudi divjo, ta je še močnejša.

Rukola je polna vitaminov in mineralov, vlaknin in beljakovin.

Prvega pesta iz rukole sem se lotila po svoji ideji, ne da bi vedela, da pravzaprav recept obstaja že kdove koliko časa. Potem sem brskala po internetu in našla kar nekaj variant pesta iz rukole.

Moj je tokrat takšen: ker nisem imela pinol, sem uporabila mandlje, lahko bi uporabila tudi kakšne druge oreščke ali semena kot dodatek.   

sestavine:

100 g očiščene rukole
100 g mandljev
1 strok česna
cca 150 ml extra deviškega olja + kakšna žlička na vrh
50 g parmezana
50 g pecorino (ovčji sir)
ščepec soli

Očistila, oprala in osušila sem rukolo, v posodo za sekljanje sem dala mandlje, česen in nekaj rukole ter sira, zavrtela, dodala rukolo in sir ter olivno olje in malo soli ter ponovno zavrtela.

Če pesta ne porabimo vsega v par dneh (hranimo v hladilniku),  ga lahko spravimo v manjše kozarčke in zamrznemo ali pasteriziramo. Jaz sem naredilo prvo.

Pesto lahko dodajamo testeninam, rižotam, slanemu pecivu, mineštram... jaz sem ga namazala tudi na popečen kruh... meni je tak zelo všeč.

če vam je všeč rukola, jo lahko uporabite na nešteto načinov