kremna juha z bučkami in rukolo

Letos, ko na mojem mini vrtičku pridno raste rukola, jo veliko pojemo v solati. Naredila sem tudi pesto. Nekaj sem je razdala.
Zamislila sem si rukolo v juhi in zamisel prav kmalu uresničila.
Naredila sem kremno juho iz krompirja, bučk in rukole, z dodatkom stroka česna in vejice svežega timijana (kraški žepek tudi z mojega vrtička).
Ker je bila meni in mojemu M. všeč, sem drugi dan vajo ponovila, tokrat tudi za povabljene goste kot predjed.

Za 7 ljudi sem skuhala 5 srednje velikih olupljenih in na debele rezine narezanih krompirjev. Ko je bil krompir na pol kuhan, sem dodala tri na široke rezine narezane srednje velike (cca 20 cm)  bučke in kuhala še toliko časa, da so se bučke rahlo zmehčale, vendar so ostale na zunaj še čisto zelene barve. Odstavila sem, dodala strok česna, listke svežega timijana in petkrat sem zajela s prsti v cedilo z rukolo (pet pesti cca) ter tudi rukolo dodala v kozico. Nobenega kuhanja več, nič drugih dodatkov, samo malo soli, ki sem jo dala na začetku, medtem, ko se je kuhal krompir z bučkami. Uporabila sem palični mešalec in naredila kremno juho.
Rukola je naredila v kremni juhi nekakšne temno zelene krpice, zaradi česar je ta nekaj posebnega tudi po strukturi..
Tudi gostom je bila zelo všeč.

Vrtiček je dolg sedem metrov, širok 0,7 metra, na njem uspeva kar nekaj zelenjave, začimbnic in rožic.
Na vrečki s semeni je sicer pisalo, da je rukola divja, v resnici so bila semena gojene rukole. Tudi dobro, po tretji žetvi gre že počasi v cvet, za naslednjo setev (te dni) bom bolj pozorna na vrečko in posejala zares divjo.  

Želim vam še naprej prijetno poletje . . .  do naslednjič.

ohrovtovi njoki zabeljeni z ocvirki in žajbljem

Danes je zunaj posijalo sonce, ki je po vseh teh turobnih deževnih dneh in po vsem, kar se je v naravi dogajalo pretekle dni  po skoraj vsej Sloveniji, nekakšno olajšanje.
Kot upanje, da bodo vse tegobe, ki so v zvezi s tem nastale, kar izginile.
Čeprav vem, da temu ni tako in da so težave ostale in se bodo v bistvu v prihodnjih dneh in mesecih šele pokazale v vsej svoji luči.
Pa vendar, ko soncu nastavim obraz, skušam biti optimistična.
Z veliko požrtvovalnosti, strpnosti in sodelovanja delavcev Elektro, gasilcev, vojakov, civilne zaščite, prostovoljcev in pomoči od zunaj se je v teh težkih dneh naredilo, kar se je narediti dalo..

Razen nekaj več dežja nam je bilo na našem delu Krasa s strani narave tokrat prizanešeno, vendar le nekaj deset kilometrov stran je bilo in je še vedno precej hudo in tega se dobro zavedam. Ob tem se čutim nemočna, lahko občutim le globoko hvaležnost do vseh, ki so in bodo pomagali ljudem na teh območjih.

Zunaj dan počasi prehaja v noč, danes so bili ptički še posebno aktivni in glasni. Od zunaj se še vedno sliši kar živo žvrgolenje, kot bi se glasno menili med seboj,  . .  prvič v tem letu.
Bi rekla, da to pomeni, da pomlad kljub vsemu prihaja.  



Ohrovt imam zelo rada, njoke tudi. Tokrat sem naredila ohrovtove njoke in jih zabelila z ocvirki. Takimi domačimi, ki sem jih sama naredila in jih uporabim včasih, ko se mi zahoče te čudovite arome in okusa teh majhnih koščkov sala, ki postanejo hrustljavi in tako okusni. To se seveda zgodi le parkrat v zimskem času, ko je že od nekdaj čas kolin

sestavine:

250 g kuhanega pretlačenega krompirja
250 g kuhanega sesekljanega ohrovta
250 g moke (pol riževe pol pirine)
1 jajce
muškatni orešček
sol

2 žlici ocvirkov v masti
vejica svežega žajblja

V skledi sem pomešala pretlačen krompir, drobno sesekljan ohrovt, jajce, sol, muškatni orešček in moko.
Naredila sem okrogle njoke v velikosti oreha, jih pomokala in dala kuhat v vročo osoljeno vodo. Ko so prišli na vrh, sem jih pustila počasi vreti še kakšno minuto in jih precedila na krožnike.
  

Zabelila sem jih z ocvirki, stopljenimi v vroči ponvi skupaj z malo masti in žajbljem.


 

repa, krompir, koleraba . . . v pečici

Lepo pozdravljeni v novem letu.
Prvi dan v tem letu sem počela stvari, ki jih želim početi čez celo leto. Med drugim tudi to, da sem šla kar dvakrat na orbitrek (vsakič za 3 minute heheh . . . ), bila sem na dolgem sprehudu (pol ure), izdelala sem predmet iz gline, skuhala nekaj dobrega (če se prav spomnem, so bili to fileji lista v pečici panirani (polnozrnate drobtine, peteršilj, česen, olivno olje).  Zraven velika skleda zimskega radiča s kalčki). Kot prilogo sem pripravila tudi lečo, ki jo je treba jesti prvi dan v novem letu in po italijanskem običaju prinaša denar.
Tudi počitek sem si privoščila
To leto želim nekaj slabih navad spremeniti v dobre in koristne. To je več gibanja, več ustvarjanja, bolj zdravo prehranjevanje.
Hočem postati tudi še bolj strpna, bolj pozorna, manj v skrbeh, bolj vesela. Hočem živeti vsak dan posebej čimbolj radostno in mirno.
Kaj ste počeli vi prvi dan v novem letu? Kakšne so vaše želje in načrti?
 
Za začetek delim z vami ta preprost recept, čeprav to niti ni recept, je le nekaj preprostih sestavin , ki pridejo okusne iz pečice.

sestavine za 2 osebi:
2 repi
2 kolerabi
3 krompirji
1 čebula
2 stroka česna
svež peteršilj
svež divji koromač
olivno olje
sol

 Krompir, repo in kolerabo olupimo, zrežemo na rezine. Prav tako čebulo  Zmešamo vse skupaj, posolimo in naoljimo, premešamo. Razporedimo na velik pekač in damo v pečico na 190 stopinj za približno pol ure. Malo pred koncem pečenja potresemo s sesekljanim peteršiljem, koromačem in česnom in vrnemo v pečico za 10 minut.

Odlična priloga ali samostojna jed. 

Lep teden vam želim!

Prva jesenska ohrovtova mineštra

Ohrovtova mineštra je od nekdaj med mojimi najljubšimi.
Ko jo naredim, oživijo spomini na mojo mamo, ki je jedi pripravljala z veliko ljubezni in malo sestavinami.
Vendar so bile te jedi  zelo dobre in pripravljene s pozornostjo do nas, članov družine.
   












sestavine:

1 velika ali dve manjši glavi ohrovta
7 srednjih krompirjev
1/2 čebule
2 stroka česna
3 žlice olivnega olja
1 žlica domače masti
3 žlice kuhanega fižola
3 žlice fižolove juhe

Olupljen krompir in očiščen ohrovt sem skuhala posebej v rahlo osoljeni vodi..

Ohrovt sem precedila, drobno nasekljala z nožem, krompir sem na grobo pretlačila s tlačilko (tisto z večjimi luknjami), kar v kozici z vodo, v kateri se je kuhal.

Na segretem olivnem olju in žlici masti sem popražila čebulo, dodala sesekljan česen in pustila še par sekund, da je zadišalo. Ohrovt sem dala v posodo s krompirjem. Dodala sem čebulo in česen skupaj z maščobo, kuhan fižol s fižolovo vodo,  po potrebi dosolila in pokuhala še nekaj minut.

Preprosta, vendar odlična mineštra, zraven katere paše dober kos kruha.  

Vsak ima svoj način priprave jedi. Kako vi pripravite ohrovtovo mineštro?

zgodnje zelje s krompirjem, dobrodošla jesen . . .

Ena vaših najljubših jedi . . .  katera je?
Ena mojih najljubših je zelje ali pa ohrovt s krompirjem.
Mogoče se bo komu zdelo malo čudno, vendar je res. Ker imam rada preproste in okusne jedi, za katere sestavine so vedno pri roki ali pa se jih dobi v določeni sezoni.
Ni boljšega vonja, kot ta  . . .  po popraženem krompirju z zeljem in okus . .   mmmm . . .vsaj zame.
Najraje takšne in podobne jedi pripravljam kar v okroglem pekaču (pizzopek). Zame je to univerzalna "kozica" za praktično pripravljanje skoraj vseh jedi.
Razlogov je veliko. Nič se ne prime dna . . .  lahko delam tudi brez maščobe, dobro  . . . če pozabim pravočasno premešati ali obrniti, se lahko tudi prime in celo prižge. Tu je mišljeno bolj to, da lahko delam z nič ali zelo malo maščobe.
Potem . . . v njem kuham večje količine zelenjave, blanširam  . . . pražim čebulo, delam ragu. Ker ponavadi delam v drugem prostoru, oz. zunaj, v stanovanju ni vonja po kuhariji.
Ko končam s pripravo jedi, ponavadi kar pekač prinesem na mizo in si postrežemo direktno iz njega na krožnike. Seveda sem zelo previdna pri uporabi kuhinjskega "orodja", da se dno ne popraska. .

Torej . . . delala sem zelje s krompirjem . . .
    

sestavine:

5 krompirjev
1 večja glava zelja (prerezala sem na polovico, odstranila stržen in nekaj trših delov ter zrezala na trakove)
1 strok česna
olivno olje
žlica masti z ocvirki
koromačevi cvetovi (posušeni in sveži, vsakih dva ščepca)
sol

V pekač se natočila tople vode (tričetrt posode). Počakala sem, da je zavrela, jo solila in vanjo položila na  trakove narezano zelje. Krompir sem skuhala posebej in ga grobo pretlačila z ročno "tlačilko krompirja". Kuhano zelje sem precedila in ga še malo na grobo sesekljala z nožem kar na cedilu. V pekač sem dala olivno olje in žlico masti z ocvirki
Včasih, ko je bil čas kolin, sem jih bila sposobna pojesti celo pest . . .  s kruhom . . .  seveda naenkrat, ker sem jih oboževala . . .  njihov vonj in okus. Obožujem jih še danes, vendar samo od daleč, ker pa se nisem želela za vedno poslovit od njih sem letos naredila kozarček masti z ocvirki za takšne priložnosti, kot je recimo ta.
Dodala sem sesekljan strok česna, pustila kakšno sekundo, da je zadišalo in dodala zelje in krompir. Pražila sem še nekaj minut in vsake toliko obrnila z leseno lopatico. Krompir je ponekod dobil lepo zlatorjavo skorjico. Na koncu sem potresla s svežimi koromačevimi semeni, premešala in servirala.
Po vrhu sem potresla s posušenimi cvetovi koromača..

sestavljena pomladna solata

Te dni je, če je le mogoče vsak dan na krožniku tudi regrat. Zraven "pade" tudi kakšna trobentica (listki in cvetovi). Regrat mi je letos kar "ušel", cvetovi se pridno odpirajo. Pa saj se lahko v kuhinji uporabijo tudi cvetovi za različne recepte. Pa tudi regratovi listi so dobri tudi po cvetenju oz. čez vse poletje.

Lani sem objavila nekaj postov z regratom (tukaj, tukaj, tukaj)

Letos ga zaenkrat uporabim v raznih solatah. Ena izmed teh je ta.


sestavine:

radič (rdeč in zelen s tržnice)
regrat
cvetovi regrata
listki trobentic
cvetovi trobentic
krompir (kuhan, zrezan na kocke)
kalčki redkvice sango
extra deviško olivno olje
bučno olje
balzamični kis
sol

Rada bi naredila še kakšno jed z regratom ali regratovimi cvetovi . . . če mi rata, sigurno objavim.

Kako ga vi letos kaj jeste?