Zelenjavni ragu z lečo in polento

To vrsto ohrovta sem prvič videla pred približno 5 leti, ko sem se začela spoznavati z jedmi, ki jih pripravljajo v Toskani. Od  tam je prišel moj M. ki mi je pričel govoriti o ohrovtu cavolo nero in mineštri ribollita.
Lansko leto mi je prinesel semena tega ohrovta, s katerim sem založila prijateljice in tudi gospo Mirjam, pri kateri nabavim domačo zelenjavo. Tako sem dobila lepe sadike, ki sem jih posadila v moj mini vrtiček.  Ta ohrovt se je ves čas svoje rasti boril s kar nekaj vrstami živalic, ki so mu hotele do živega in jim je bil zelo všeč. Danes je takšen, preživel je vse živalce in v mrazu se kar dobro počuti.

Dodala sem ga tudi temu zelenjavnemu raguju.

sestavine:
4 žlice oljčnega olja
1 velika čebula
2 žlički soli
2 stroka česna
2 večja korenčka
200 g  rdeče leče
8 listov črnega ohrovta (cavolo nero)
2 žlici paradižnikovega koncentrata
1 zvrhana žlica koruzne moke
žlica posušenega zdrobljenega timijana
žlica posušene zdrobljene bazilike
žlica posušenega zdrobljenega majarona
1/2 žličke posušenega peperončina
2 dl paradižnikovega pireja
vroča voda za zalivanje

500 g koruzna moke (zdrob) za polento
sol
poper
sir (jaz ovčja trda skuta)
parmezan
3 žlice oljčnega olja
nekaj manj kot 2 litra vode

Lečo sem namočila za nekaj ur. Čebulo sem zrezala na majhne kockice, česen drobno sesekljala, korenček sem narezala na majhne kocke. Liste ohrovta sem z rokami osmukala, da sem odstranila sredinski odebljen del in nekaj vlaken, ostali so majhni koščki, ki sem jih s prsti še malo natrgala na manjše krpice.

Čebulo sem solila in počasi pražila nekaj minut na majhnem ognju, dodala česen, čez par sekund korenček , oprano in odcejeno lečo in ohrovt. Podušila sem še nekaj minut, dodala koruzno moko in paradižnikov koncentrat in ostale dišave. Malo sem vse skupaj popražila dodala paradižnikov pire in premešala. Zalila sem z vročo vodo in počasi kuhala, dokler se leča ni skuhala (ne razkuhala).

Za polento sem v visoko kozico zlila vodo, medtem ko se je počasi segrevala, sem zajemala s pestjo moko in jo stresala v vodo. Zraven sem seveda mešala z leseno kuhalnico, da se niso naredile grudice. Solila sem in na manjšem ognju počasi kuhala. Potrebno je bilo kar pogosto mešanje. Polento sem kuhala cca 40 minut. Ko sem odstavila, sem dodala sir in oljčno olje ter dobro premešala.

Polento sem zlila na leseno podlago in počakala kakšnih 10 minut, prerezala sem jo na manjše kose in položila k zelenjavnemu raguju.

Ali tudi vi pripravljate zelenjavni ragu in kaj uporabite pri pripravi? Kakšno polento imate najraje? Koruzno, ajdovo, krompirjevo...? Napišite mi prosim svoje predloge.

Pa še to. Kdo ve, kakšno je slovensko ime za to vrsto ohrovta?

Jesenska frtalja z rdečo peso in feto

Rdeča pesa mi te dni ni dala miru. Običajno jo surovo nastrgam v solato (npr. motovilec, zimski radič, fižol . . .  Ker sem jo pripravila tudi v pečici, celo, zavito v peki papir in pečeno na 170 stopinj cca 40 minut, jo je bilo treba pač potem nekako porabit.

Vedno bolj rada pripravljam enostavne jedi s čimmanj sestavinami (uporabljam pa vedno več začimb). Všeč mi je, če se da sestaviti vse skupaj v enotno jed.
Ponavadi se znajde v hladilniku kakšna zelenjava, sir, jajca . . . ki jih je treba porabit. V shrambi z mokami, rižem, stročnicami  . .  je tudi vedno kaj za porabit čimprej. Tokrat je bil to polnozrnati riž.

Ta frtalja je nastala danes zjutraj, ko je prevladala trenutna ideja.


sestavine za eno trtaljo od 20 cm:

1 jajce
ščepec soli
2 dl mineralne vode
žlička sode bikarbone
žlička mlete kurkume
pol žličke mletega ingverja
žlička zdrobljenega posušenega timijana
žlica grobo mletih lanenih semen
žlica grobo mletih bučnih semen
100 g riževe polnozrnate moke (riž sem dobro zmlela v mlinčku za kavo)

1 srednja na majhne kocke narezana rdeča pesa
50 g fete

listki rukole iz mojega mini vrtička

Testo za frtaljo sem zmešala po vrstnem redu kot je zgoraj navedeno,  ne preredko ne pregosto, toliko, da sem ga lahko približno polovico prelila v ponev, v kateri sem segrela žlico oljčnega olja. Na vrh sem potresla rdečo peso in na grobo nadrobila feto ter navrh prelila še ostalo testo. Frtalja se je pripravljala počasi na majhnem ognju. Vsake toliko sem ogenj povečala za par sekund in potem zopet zmanjšala. Vmes sem jo tudi pokrila s pokrovko. Po približno 15 minutah sem frtaljo s pomočjo krožnika obrnila in jo delala naprej enako kot prej.

Frtalja je zelo dobra, jaz sem pojedla dve rezini in še vedno nisem lačna, čeprav je preteklo od takrat nekaj ur. Mogoče res ni primerna za zajtrk . . .  zato jo bom jedla tudi za pozno kosilo.


tu spodaj lahko kliknete na še nekaj receptov za jedi z rdečo peso, ki sem jih že objavila v preteklosti:


njoki z rdečo peso

 



 piškotki z rdečo peso, kokosom, mandlji . . . 

 



rižota z rdečo peso in rdečim vinom





predelana loška smojka ali repa s prosom v pečici na moj način




Lep pozdrav vsem in lepo se imejte!





   

rukola . . .

Na mojem mini vrtičku pred hišo raste kar nekaj zelenjave, zelišč in tudi nekaj rožic. Od zelenjave imam nekaj zelja iz Toscane, cavolo nero, kako se mu reče pri nas, ne vem, sem pa zasledila sadike tudi pri nas. Potem raste nekaj malih paradižnikov ciliegino, katerega sadike so mi podarili in so na njem že čisto majčkeni plodovi. Raste tudi peteršilj, zelena, rabarbara, kraški šetraj, drobnjak, rožmarin, bazilika, peperončino, lavanda, majaron, koromač. Posadila sem podarjeno sadiko fige, ki zaenkrat dobro raste. Zraven še nekaj malega rožic, za poživitev. Ajaaa . . . da ne pozabim, rukola.         

Rukolo obožujem in na mojem malem vrtičku letos pridno raste.
Naj spomnem sebe in vas na nekaj receptov, ki niso letošnji, so pa verjamem da vedno aktualni.

(klikni na besedilo pod sliko)

pesto iz rukole

kvinojini peresnki s poletno omako

poletni njoki z rukolo

njoki s pokalico in divjo rukolo

Lepo poletje želim vsem, ki pridete na moj blog.
Do naslednjič . . .

ohrovtovi njoki zabeljeni z ocvirki in žajbljem

Danes je zunaj posijalo sonce, ki je po vseh teh turobnih deževnih dneh in po vsem, kar se je v naravi dogajalo pretekle dni  po skoraj vsej Sloveniji, nekakšno olajšanje.
Kot upanje, da bodo vse tegobe, ki so v zvezi s tem nastale, kar izginile.
Čeprav vem, da temu ni tako in da so težave ostale in se bodo v bistvu v prihodnjih dneh in mesecih šele pokazale v vsej svoji luči.
Pa vendar, ko soncu nastavim obraz, skušam biti optimistična.
Z veliko požrtvovalnosti, strpnosti in sodelovanja delavcev Elektro, gasilcev, vojakov, civilne zaščite, prostovoljcev in pomoči od zunaj se je v teh težkih dneh naredilo, kar se je narediti dalo..

Razen nekaj več dežja nam je bilo na našem delu Krasa s strani narave tokrat prizanešeno, vendar le nekaj deset kilometrov stran je bilo in je še vedno precej hudo in tega se dobro zavedam. Ob tem se čutim nemočna, lahko občutim le globoko hvaležnost do vseh, ki so in bodo pomagali ljudem na teh območjih.

Zunaj dan počasi prehaja v noč, danes so bili ptički še posebno aktivni in glasni. Od zunaj se še vedno sliši kar živo žvrgolenje, kot bi se glasno menili med seboj,  . .  prvič v tem letu.
Bi rekla, da to pomeni, da pomlad kljub vsemu prihaja.  



Ohrovt imam zelo rada, njoke tudi. Tokrat sem naredila ohrovtove njoke in jih zabelila z ocvirki. Takimi domačimi, ki sem jih sama naredila in jih uporabim včasih, ko se mi zahoče te čudovite arome in okusa teh majhnih koščkov sala, ki postanejo hrustljavi in tako okusni. To se seveda zgodi le parkrat v zimskem času, ko je že od nekdaj čas kolin

sestavine:

250 g kuhanega pretlačenega krompirja
250 g kuhanega sesekljanega ohrovta
250 g moke (pol riževe pol pirine)
1 jajce
muškatni orešček
sol

2 žlici ocvirkov v masti
vejica svežega žajblja

V skledi sem pomešala pretlačen krompir, drobno sesekljan ohrovt, jajce, sol, muškatni orešček in moko.
Naredila sem okrogle njoke v velikosti oreha, jih pomokala in dala kuhat v vročo osoljeno vodo. Ko so prišli na vrh, sem jih pustila počasi vreti še kakšno minuto in jih precedila na krožnike.
  

Zabelila sem jih z ocvirki, stopljenimi v vroči ponvi skupaj z malo masti in žajbljem.


 

zimska solata z radičem, kolerabo, pomelom, sončničnimi semeni in . . .

Vem, zadnje čase kar zanemarjam svoj blog.
Nenamerno.
In malo mi je žal zato.
Med enim dogajanjem in drugim čas beži, ne uspe mi narediti vsega, kar bi želela.
No saj vem, da se to dogaja tudi vam.  Ali pa ne?
Mislim to, da vam čas hitro beži in bi radi naredili veliko stvari, se naučili veliko novega, pa uspete uresničiti le delček tega.  

Mladina je prinesla domov en velik pomelo.V hladilniku je ostala večja rezina in uporabila sem ga v solati. Ker mi je bila kombinacija všeč, sem vajo ponovila in vam jo predstavljam danes.
Skupaj z odličnim radičem, kolerabo, ki mi je zadnje čase zelo ljuba zaradi svojega okusa, je nastala odlična solata. Dodala sem še naribano surovo korenje in sončnična semena za krokantnost..

sestavine:
zimski rdeči radič (moj domač zrasel na kraški njivi)
koleraba (domača zrasla na kraški njivi)
korenje (ni zraslo na kraški njivi)
pomelo (ni zrasel na kraški njivi)
vejica sveže zelene
sončnična semena
oljčno olje
bučno olje
sok limone
balzamični kis
sol

Kolerabo sem očistila in zrezala na rezine, na hitro skuhala (al dente). Pomelo sem očistila kožice in zrezala na rezine. Zeleno sem sesekljala in dala blanširat zadnji dve minuti zraven kolerabe.
V skledo sem dala očiščen in opran radič, dodala sem odcejeno in ohlajeno kolerabo, naribala sem surovo korenje, dodala sem pomelo, zeleno, zabelila z oljem, limonovim sokom, balzamičnim kisom, soljo. Na koncu sem dodala na rahlo popražena sončnična semena. Premešala sem in servirala.

 


    

repa, krompir, koleraba . . . v pečici

Lepo pozdravljeni v novem letu.
Prvi dan v tem letu sem počela stvari, ki jih želim početi čez celo leto. Med drugim tudi to, da sem šla kar dvakrat na orbitrek (vsakič za 3 minute heheh . . . ), bila sem na dolgem sprehudu (pol ure), izdelala sem predmet iz gline, skuhala nekaj dobrega (če se prav spomnem, so bili to fileji lista v pečici panirani (polnozrnate drobtine, peteršilj, česen, olivno olje).  Zraven velika skleda zimskega radiča s kalčki). Kot prilogo sem pripravila tudi lečo, ki jo je treba jesti prvi dan v novem letu in po italijanskem običaju prinaša denar.
Tudi počitek sem si privoščila
To leto želim nekaj slabih navad spremeniti v dobre in koristne. To je več gibanja, več ustvarjanja, bolj zdravo prehranjevanje.
Hočem postati tudi še bolj strpna, bolj pozorna, manj v skrbeh, bolj vesela. Hočem živeti vsak dan posebej čimbolj radostno in mirno.
Kaj ste počeli vi prvi dan v novem letu? Kakšne so vaše želje in načrti?
 
Za začetek delim z vami ta preprost recept, čeprav to niti ni recept, je le nekaj preprostih sestavin , ki pridejo okusne iz pečice.

sestavine za 2 osebi:
2 repi
2 kolerabi
3 krompirji
1 čebula
2 stroka česna
svež peteršilj
svež divji koromač
olivno olje
sol

 Krompir, repo in kolerabo olupimo, zrežemo na rezine. Prav tako čebulo  Zmešamo vse skupaj, posolimo in naoljimo, premešamo. Razporedimo na velik pekač in damo v pečico na 190 stopinj za približno pol ure. Malo pred koncem pečenja potresemo s sesekljanim peteršiljem, koromačem in česnom in vrnemo v pečico za 10 minut.

Odlična priloga ali samostojna jed. 

Lep teden vam želim!

zeljni zavitki z rdečim rižem Hermes

Zakaj ne bi pripravila zelja malo drugače, kot običajno.
Ne spomnem se, če sem ga kdaj pripravila na ta način, mogoče z mesnim nadevom.
Uporabila sem italijanski rdeči riž Hermes, ki je zelo aromatičen in se kuha malo dlje. Kuhala sem ga, da je ostal še malo al dente in se je potem v zvitkih do konca napel.  Seveda lahko uporabimo kakršen koli riž, v tem primeru bo tudi  izgled in okus malo drugačen.

sestavine
1 glava zelja
200 g kuhanega riža
1 rdeča čebula
olivno olje
sol
ščepec posušenega koriandra
ščepec posušenega timijana
ščepec kumine
ščepec posušenega peteršilja
ščepec popra
1 jajce
2 žlici naribanega ovčjega sira (ali kakšnega drugega sira)

za bešamel
1/2 l riževega mleka
1 žlica riževe moke
1 žlica koruzne moke
50 g masla
muškatni orešček
ščepec kurkume
ščepec ingverja
sol
poper
ščepec suhega koriandra
ščepec mletega  peperoncina
nariban ovčji sir za po vrhu

Čebulo sesekljamo in na olivnem olju popražimo. Jaz čebulo vedno posolim, tako se prej zmehča. 
Zeljni glavi previdno odstranimo zunanje večje liste, jim odrežemo debelejši srednji del (jaz sem uporabila 8 listov, to je 16 polovic). Ostalemu zelju odstranimo debelejše dele in zrežemo na grobo.
Najprej v osoljenem kropu blanširamo polovice listov, da se malo zmehčajo (cca 5 minut), s penovko jih položimo na cedilo. Splaknemo z mrzlo vodo. Potem v isti vodi blanširamo še ostalo zelje in ravno tako ohladimo pod mrzlo vodo. Zelje sesekljamo.
Rižu dodamo stepeno jajce, čebulo, zelje, začimbe in 2 žlici naribanega sira. Nadev je pripravljen.

Bešamel pripravimo tako, da maslo na majhnem ognju stopimo, mu dodamo moko, začimbe, premešamo in dodamo mleko. Dobro premešamo in ko se bešamel primerno zgosti, odstavimo. Bešamel naj ne bo pregost, po potrebi mu dodamo še malo riževega mleka.  

Zeljne liste obložimo z zvrhano žlico nadeva, zavijemo in damo na pekač, ki smo ga prej malo pomazali z bešamelom. Čez zavitke prelijemo bešamel in damo v pečico na 180 stopinj za 35 do 40 minut.

Tudi po peki je bešamel ostal še vedno kremast, odličen za preliv pečenim zavitkom.

Ti zavitki so zelo primerni kot predjed, npr. ko imamo napovedane goste, saj jih lahko pripravimo tudi prejšnji dan ali prej vse pripravimo in jih dokončamo v zadnjem trenutku. Lahko jih uporabimo kot prilogo k npr. mesu ali pa pojemo kot samostojno jed

Ne samo dobri, odlični so. Ko jih postrežemo, jih za še bolj bogat okus potresemo z naribanim parmezanom.





 

ajdove palačinke z jabolki in amarantom

To je eden izmed mojih najljubših zajtrkov. Še posebno, ko ostanem brez kruha.
Poigram se s sestavinami, mokami in nadevi. Kar mi v tistem trenutku najbolj diši in si želim jesti. Zjutraj ponavadi imam čas (saj sem v penziji).
Vendar ne vem zakaj, ko gremo v penzijo za veliko ljudi velja res tisto, da je dan prekratek za vse, kar bi radi naredili in ustvarili. Jaz sem ena izmed teh. Odgovor seveda obstaja in ga tudi vem. No, o tem pa kdaj drugič . . . heheh   

Če zjutraj nimate časa pred odhodom v službo narediti takšnih palačink, jih lahko naredite zvečer, zjutraj pa jih samo pogrejete in nadevate ali pa jeste takšne pri sobni temperaturi. Če ne morete počakati do naslednjega jutra (kar je najbolj verjetno), jih lahko pojeste s poljubnim nadevom kar za večerjo.

Ker je masa precej kompaktna in je pri nanosu v ponev debela priblilžno 1 cm, se čas peke podaljša (na vsaki strani jih pečem na majhnem ognju cca 5 do 7 minut.



 


sestavine za 5 do 6 manjših palačink

2 jajci
ščepec soli
3 žlice ajdove moke
1 žlička sode bikarbone
3 žlice kuhanega amaranta
3 na trakce naribana jabolka
sok 1/2 limone
sok 1/2 pomaranče
2 žlici riževega sirupa
1 žlička cimeta v prahu
1 žlica vanilijevega sladkorja
za vsako palačinko 1 žlička olivnega olja

za nadev
marmelada po želji
nadev po želji
(recimo jogurt, skuta . . . . )

Jajca sem penasto zmešala s električnim mešalcem, dodala moko, sodo bikarbono, premešala, dodala amarant, jabolka, limonov in pomarančni sok, rižev sirup, cimet in vanilijev sladkor. 

za nadev sem tokrat izbrala zelo dobro domačo marmelado,




prepognila palačinko  . . .

in ugriznila . . . .

zelooo dobre . .

Kakšni so običajno vaši zajtrki ?

 

pesto iz korenja

Zadnje čase res manj pišem in poredko objavljam recepte, to pa ne pomeni, da ne kuham in preizkušam novih receptov. Kar nekaj bi jih bilo, ki bi jih rada predstavila tudi vam, vendar enostavno jedi prej izginejo v želodčke, ne da bi jih utegnila poslikati. Recepti in objave brez fotografij pa skoraj ne pridejo v poštev, saj fotografije v veliki meri dodatno predstavijo temo, o kateri pišemo. Moje fotografijeso, tudi ko mi jih uspe narediti slabše kvalitete, naredim, kar je v moji moči s tem, kar imam na razpolago, to je telefon.

Zaenkrat je tako, v bodoče pa . . . mogoče nabavim fotoaparat s kakšnim specialnim objektivom.
Fotografiranje me je vedno privlačilo. Tudi razvijala sem črnobele fotografije sama. Dolgo let nazaj sem imela Zenit, ki je bil za tiste čase kar v redu. Treba je bilo nastavljat svetlobo, čas itd. Potem sem počasi izgubila stik s fotoaparatom, novejšega nisem nikoli nabavila razen čisto enostavnega Kodaka.. Potem je prišel čas mobilnih telefonov z vgrajenim fotoaparatom in to je bila zame praktična rešitev, kar se fotografiranja tiče, kerje vedno pri roki.


Pesto iz korenja sem naredila že parkrat in mi je bil všeč, zdaj pa mi je uspelo da vam tudi predstavim svoj recept. Na internetu so recepti, jaz sem iz vseh, ki mi jih je uspelo dobiti pobrala tisto, kar mi je ustrezalo, dodala nekaj svojega in tokrat je nastal ta pesto:  

sestavine
200 g očiščenega korenja
50 g grobo mletih in popraženih mandljev
1 strok česna
3 večje ali 5 manjših lističev svežega žajblja /odstranila sem srednji del in polovičke lističev sesekljala)
3 vejice svežega timijana (jaz limonov timijan - obrala sem drobne lističe)
sol
ščepec ingverja v prahu
ščepec kurkume v prahu
extra deviško olivno olje od 50 do 100 ml

dodala za testenine:
5 rezin posušenega paradižnika
sveža bazilika

Očiščeno korenje sem narezala na večje kose. Kuhala sem ga v osoljeni vodi na zmernem ognju 15 minut.
Grobo mlete mandlje sem popražila v vroči ponvi. Olupila in sesekljala sem strok česna.
3 žlice olivnega olja sem segrela, odstavila in na njem razpustila česen, timijan, žajbelj, ingver in kurkumo, da je vse skupaj začelo oddajati aromo. Pustila sem ohladiti.
V sekljalnik sem dala mandlje, kuhano korenje, česen in začimbe v olivnem olju in vklopila za nekaj sekund. Dodala sem še malo olivnega olja in ponovno vklopila. V pestu so ostali tudi malo večji koščki korenja, nisem ga zmlela v popolno kašo.       

Pesto sem jedla namazan na polnozrnatih krekerjih. Tako mi je bil všeč, da bi ga še kar mazala  . . . in jedla 

Za večerjo sem ga jedla s kvinojinimi špageti. Posušene paradižnike sem dodala v vodo, v kateri so se kuhali špageti, da so se zmehčali in oddali nekaj arome špagetom. Kuhane špagete sem odcedila  (pozor:  vodo sem prestregla v posodo). Špagete sem stresla nazaj v kozico, v kateri so se kuhali, jim dodala pesto in sesekljane paradižnike, po potrebi dodala malo vode, v kateri so se kuhali, dobro premešala in servirala.
Po vrhu sem potresla natrgane lističe bazilike.     

Če boste pripravili tudi vi pesto iz korenja, vam želim dober tek!

Prva jesenska ohrovtova mineštra

Ohrovtova mineštra je od nekdaj med mojimi najljubšimi.
Ko jo naredim, oživijo spomini na mojo mamo, ki je jedi pripravljala z veliko ljubezni in malo sestavinami.
Vendar so bile te jedi  zelo dobre in pripravljene s pozornostjo do nas, članov družine.
   












sestavine:

1 velika ali dve manjši glavi ohrovta
7 srednjih krompirjev
1/2 čebule
2 stroka česna
3 žlice olivnega olja
1 žlica domače masti
3 žlice kuhanega fižola
3 žlice fižolove juhe

Olupljen krompir in očiščen ohrovt sem skuhala posebej v rahlo osoljeni vodi..

Ohrovt sem precedila, drobno nasekljala z nožem, krompir sem na grobo pretlačila s tlačilko (tisto z večjimi luknjami), kar v kozici z vodo, v kateri se je kuhal.

Na segretem olivnem olju in žlici masti sem popražila čebulo, dodala sesekljan česen in pustila še par sekund, da je zadišalo. Ohrovt sem dala v posodo s krompirjem. Dodala sem čebulo in česen skupaj z maščobo, kuhan fižol s fižolovo vodo,  po potrebi dosolila in pokuhala še nekaj minut.

Preprosta, vendar odlična mineštra, zraven katere paše dober kos kruha.  

Vsak ima svoj način priprave jedi. Kako vi pripravite ohrovtovo mineštro?

zelenjavna frtalja z amarantom

Pregledovala sem svojo shrambo (je bolj shrambica, ampak zelo praktična in koristna).
Našla sem še dve vrečki amaranta, ki jima bo v kratkem pretekel  rok trajanja.
Ja. . .  res je potrebno vsake toliko narediti revizijo in kontrolirat, kaj sploh je v shrambi in preveriti roke trajanja.

Tisti, ki še niste nič prebrali o amarantu, si lahko nekaj preberete npr.  tukaj.


Najprej sem ga parkrat dobro sprala (to je treba opraviti v cedilu z zelo majhnimi luknjicami, ker drugače nam zelo majhna zrnca lahko uidejo.)  Počasi sem ga kuhala približno 30 minut, da je nastala nekakšna "papica". Zrnca so res drobna in če jih želimo opazovati, ko so kuhana je mogoče potrebno povečevalo . .  no vsaj zame. Izgledajo kot nekakšne mikro ploščice z repkom.
Pustila sem ga ohladiti. Medtem sem pripravila druge sestavine.

sestavine za 2 manjši frtalji (premer cca 15 cm)

1 jajce
1 srednje velik korenček
1 bučka velikosti korenčka
3 žlice kuhanega amaranta
1 žlica koruzne moke (jaz Mlinotest)
1 žlica polnozrnate moke ali (jaz tokrat črna moka Mlinotest)
ščepec soli
1 žlica svežega  sesekljanega timijana
ščepec vinskega kamna

dve žlici olivnega olja za dno ponve

Bučko sem naribala na trakce, prav tako korenček, dodala sem stepeno jajce in vse ostale sestavine. Testo sem pustila stati 10 minut.
V ponvi sem segrela žlico olivnega olja (ne prevroče,da se ne pokadi).V ponev sem položila večjo zajemalko testa in počasi na nizkem ognju na vsaki strani pekla približno 7 minut.



Z okusom frtalje sem bila zelo zadovoljna (več, kot sem pričakovala).
Ponudimo jo lahko kot samostojen obrok, saj vsebuje beljakovinsi del, ogljikove hidrate in zelenjavo. Primerna je tudi za predjed,  malico ali lahko večerjo.

zgodnje zelje s krompirjem, dobrodošla jesen . . .

Ena vaših najljubših jedi . . .  katera je?
Ena mojih najljubših je zelje ali pa ohrovt s krompirjem.
Mogoče se bo komu zdelo malo čudno, vendar je res. Ker imam rada preproste in okusne jedi, za katere sestavine so vedno pri roki ali pa se jih dobi v določeni sezoni.
Ni boljšega vonja, kot ta  . . .  po popraženem krompirju z zeljem in okus . .   mmmm . . .vsaj zame.
Najraje takšne in podobne jedi pripravljam kar v okroglem pekaču (pizzopek). Zame je to univerzalna "kozica" za praktično pripravljanje skoraj vseh jedi.
Razlogov je veliko. Nič se ne prime dna . . .  lahko delam tudi brez maščobe, dobro  . . . če pozabim pravočasno premešati ali obrniti, se lahko tudi prime in celo prižge. Tu je mišljeno bolj to, da lahko delam z nič ali zelo malo maščobe.
Potem . . . v njem kuham večje količine zelenjave, blanširam  . . . pražim čebulo, delam ragu. Ker ponavadi delam v drugem prostoru, oz. zunaj, v stanovanju ni vonja po kuhariji.
Ko končam s pripravo jedi, ponavadi kar pekač prinesem na mizo in si postrežemo direktno iz njega na krožnike. Seveda sem zelo previdna pri uporabi kuhinjskega "orodja", da se dno ne popraska. .

Torej . . . delala sem zelje s krompirjem . . .
    

sestavine:

5 krompirjev
1 večja glava zelja (prerezala sem na polovico, odstranila stržen in nekaj trših delov ter zrezala na trakove)
1 strok česna
olivno olje
žlica masti z ocvirki
koromačevi cvetovi (posušeni in sveži, vsakih dva ščepca)
sol

V pekač se natočila tople vode (tričetrt posode). Počakala sem, da je zavrela, jo solila in vanjo položila na  trakove narezano zelje. Krompir sem skuhala posebej in ga grobo pretlačila z ročno "tlačilko krompirja". Kuhano zelje sem precedila in ga še malo na grobo sesekljala z nožem kar na cedilu. V pekač sem dala olivno olje in žlico masti z ocvirki
Včasih, ko je bil čas kolin, sem jih bila sposobna pojesti celo pest . . .  s kruhom . . .  seveda naenkrat, ker sem jih oboževala . . .  njihov vonj in okus. Obožujem jih še danes, vendar samo od daleč, ker pa se nisem želela za vedno poslovit od njih sem letos naredila kozarček masti z ocvirki za takšne priložnosti, kot je recimo ta.
Dodala sem sesekljan strok česna, pustila kakšno sekundo, da je zadišalo in dodala zelje in krompir. Pražila sem še nekaj minut in vsake toliko obrnila z leseno lopatico. Krompir je ponekod dobil lepo zlatorjavo skorjico. Na koncu sem potresla s svežimi koromačevimi semeni, premešala in servirala.
Po vrhu sem potresla s posušenimi cvetovi koromača..

jajčevci in paradižnik s sirom in timijanom

Poletje se . . .  vsaj po koledarju bliža koncu.
Menim, da si ga vsi želimo podaljšati . . .  najmanj do konca oktobra . . . ali še celo do konca novembra  . .  no jah, seveda . . . kar misli si . . .
Da bi bili tako lepi dnevi, kot so zadnji. Meni so ti najljubši  . . .  ne pretopli, ne prehladni, čez dan še vedno močno sije sonček, ponoči kakšna nevihta  . . . pa ne vsako noč.
Narava je močno živa in na vrtovih zelenjava veselo uspeva . . . brez zalivanja bi rekla. Pri bližnjih pridelovalcih zelenjave še vedno dobim paradižnik, melanzane, bučke, paprike, blitvo, rukolo, zelje, ohrovt, por, radič, kumare . . . sveža domača zelenjava je vsak dan na krožniku.

Ta recept  . . . če se temu lahko reče recept . . . sem dobila iz prve roke od gospe Mirjam, pri kateri že od spomladi nabavljam vsak teden zelenjavo. Zelenjavo dobim pri dveh "proizvajalcih". Eni so iz Velikega dola eni iz Malega dola pri Komnu. Malo konkurence je potrebno . . .  no . . .  se hecam.

Torej, vprašala sem Mirjam v domačem kraškem narečju, ki gre nekako tako;  . . . kaku pej ti nardiš melancane? . . . M: vješ kej, jest nardim taku. Zrjžm mlancane na krohce prbližno 1 cm dbjele, potle zrjžm tdi pomidore na krohce 1 cm dbjele, obuoje z objeh strni popečm u v-liki ponvi, n fetu mlancane dan kuoščk sira in fetku pršuta in pokrijm s fetu pomidore. Denm u pečicu z 15 mnut n višju temperaturu in . . .  provjerej . . . bš vidla, kaku je fino . . .

Sem provjrla  . .   in je blo rjes nznansko . . .  fino.

Če ste razumeli zgornji najih pogovor, poskusite po tem enostavnem receptu tudi vi . . . jaz sem naredila samo s sirom in na koncu potresla z limoninim timijanom in pokapala z olivnim oljem.
Jajčevce sem z obeh strani popekla na pekaču (pizzopek), proti koncu dodala še rezine paradižnika, potem pa preložila za 15 minut v močno ogreto pečico (210 stopinj), Malo pred koncem sem vzela pekač iz pečice potresla s sesekljanim svežim timijanom in pokapala z olivnim oljem ter vrnila še za par minut v pečico.  

Pa še to: folijo za pečenje sem pred uporabo  navlažila pod vodo, jo ožela, raztegnila na pekač, na roko kanila par kapljic olivnega olja in premazala folijo.

v ene sem dala ovčji sir

v druge pa kar sotilete . sir v lističih . . .

 menim, da lahko  uporabimo kakršenkoli sir, ki nam je všeč,


 
to je nekaj res zelooo dobrega  . . . če boste poskusili tudi vi . . .  dober tek!

bučke s prosom, blitvo, feto in še čim

Sezona bučk je na višku in meni so . . . ne . . .  ne dobro obrodile. Meni so zelo všeč in ker jih dobim po ugodni ceni z domačega vrta kmeta, so pogosto na krožniku.

Pri tej vročini se mi jih ne da pripravljati na sto načinov, zato jih pogosto naredim na ta način. To je tudi prilika, da porabim še kakšne druge sestavine, ki jih imam v hladilniku, pa se mi ne da zopet razmišljati kako bi jih pripravila. Ja . . .  domišljija in kreativnost pri takih visokih temperaturah ne pride do izraza  . . .  pošteno povedano . . . ne da se mi.

Tudi pri tej jedi se segreva kuhinja, ker rabimo pečico in nekaj minut kuhanja na štedilniku (proso, blitva). Vendar proso se hitro skuha, blitvo na hitro blanširamo, pečico pa čimmanj odpiramo.



moj recept je tokrat takšen:

sestavine za 2 pekača cca 20 x 35 cm ali 1 velik pekač od pečice

200 g prosa
5 srednje velikih bučk
cca 250 g blanširane blitve
100 g fete
50 g naribanega parmezana
200 g albuminske skute
3 jajca
3 žlice koruzne moke Mlinotest
sol
svež timijan
sveža menta
1/2 pecilnega praška

Proso dobro operemo in skuhamo (15 minut). Pustimo da se ohladi.  Jaz sem primešala žlico olivnega olja, da se proso, ko je ohlajeno lažje loči.
Medtem naribamo bučke na rezance. Pustimo v cedilu, da odteče tekočina.
Bučkam primešamo nasekljano blitvo, proso, stepena jajca, skuto, zdrobljeno feto, parmezan, koruzno moko, pecilni prašek.in na olivnem olju segreto sesekljano mento in timijan. Po potrebi dosolimo.

Maso preložimo v pekač in pečemo v pečici na 170 stopinj 40 minut.

Ko se torta ohladi, jo zrežemo na kocke in ponudimo.

Zelo primerno kot prigrizek, za piknike . . . V bistvu je to samostojna jed, ki jo lahko jemo kadarkoli in kjerkoli.

rdeči riž Hermes z bučkami in kremo iz belega fižola, timijana in loviže

Dobila sem bučke direktno iz domačega (ne mojega vrta), v shrambi je rdeči riž že kar nekaj časa čakal na pravo priložnost in bel fižol tudi. 

Pa sem v Google vtipkala te sestavine in našla pravo stvar. Ko sem videla pri njej jed, sestavljeno iz bučk, rdečega riža in belega fižola, sem si rekla, da to čimprej naredim. Ta čimprej se je zgodil te dni in mi ni žal . . .  še se bo ponovilo.

Nekaj stvari sem spremenila in zamenjala nekaj sestavin. Naj omenim, da sem v fižolovo omako pri drugi "degustaciji" dodala žlico ovčjega kremnega sira in je bilo še bolj okusno.

sestavine za 4-5 oseb

200 g belega fižola cannellini
200 g rdečega riža (jaz italijanski Hermes)
5 srednje velikih mladih bučk (12 do 16 cm)
1 čebula
2 stroka česna
nekaj vejic svežega timijana (jaz limonov kraški žepek)
nekaj listkov loviže
olivno olje (jaz za dušenje čebule in bučk 5 žlic, za fižolovo omako 4 žlice)
sol
voda za kuhanje riža in fižola

Fižol sem namočila čez noč v vodi. Ravno tako sem namočila čez noč riž.

Fižol sem sprala in dala kuhat v hladno vodo. Proti koncu kuhanja sem dodala ščepec soli.
Tudi riž sem sprala in dala kuhat v toplo vodo. Med kuhanjem sem ga solila. Oboje sem kuhala približno 30 minut. Riž sem odcedila in ga dala na stran.

Kuhan fižol sem dala v višjo posodo. Olivno olje sem malo segrela, dodala sesekljan strok česna, timijan in lovižo. Pustila sem, da so se arome "razživele" in zadišale ter dodala fižolu. Vse skupaj sem zmiksala s paličnim mešalnikom v kremo. Dodala sem še nekaj žlic vode, v kateri se je kuhal fižol, da je dobila krema tapravo konsistenco (ne preveč gosta, niti preveč redka).

Bučkam sem odstranila končne dele in jih zrezala na majhne kocke. Čebulo sem sesekljala, ravno tako česen. Na olivnem olju sem najprej kratko popražila čebulo, dodala sem česen, bučke in timijan. Dušila oz. še bolje rečeno rahlo pražila sem vse skupaj še 20 minut. Primešala sem riž in ugasnila.

Na krožnike sem dala po 5 žlic fižolove kreme, na sredino pa 5 zvrhanih žlic riža z bučkami.

Odlično je. Poskusite  . .  če nimate rdečega riža lahko ustvarjate s kakšno drugo vrsto riža ali s kvinojo, lečo, ječmenom. Vendar je ta riž nekaj posebnega s svojo barvo, konsistenco, aromo in okusom.

korenčkova kremna juha s timijanom

Čisto navadna kremna korenčkova juha, pa vendar nekaj posebnega zaradi posebne arome, ki jo doda prej segreti timijan v olivnem olju. Recept sem dobila pri njemu, kuharskemu chefu, katerega blog je res interesanten. Njegovi recepti so mi všeč, ker so enostavni in hkrati nekaj posebnega. Veliko piše o hrani, sestavinah, zdravi prehrani itd. Za tiste, ki ne obvladajo dobro italijanskega jezika, bo seveda malo težje . . .  jah . . .  eni bolje italijansko, drugi veliko bolje angleško . . .  striček google nam seveda želi pomagat pri prevajanju, vendar se pri tem zelo opleta . . .

Poglejmo recept in navodila za pripravo . . .  v slovenščini. Moje količine so čisto malo spremenjene pa tudi postopek kuhanja korenja je malo drugačen.


sestavine:

500 g očiščenega korenja
2 lovorjeva lista (jaz posušena)
cca 1 l zelenjavne juhe (ali vode)
1 šopek (cca 5 vejic) svežega timijana
cca 3 dl riževega napitka
extra deviško olivno olje (jaz 4 žlice)
sol

 

Korenje kuhamo skupaj z lovorjevimi listi cca 20 minut.

V skledico damo olivno olje in sesekljan svež timijan ter postavimo nad vrelo vodo (banjomarija) za 10 minut, toliko da se razvije aroma timijana.
Korenje spasiramo s paličnim mešalcem (prej odstranimo lovorjeve liste) in po potrebi razredčimo z rastlinskiim mlekom (napitkom).
Olivno olje s timijanom dodamo korenjevi juhi, juho pustimo stati vsaj 5 minut preden postrežemo.