pomladni tofu njoki na čebulni kremi z dodatkom kalčkov in orehovih jedrc

Ta pomlad se je čisto razbohotila. Vse cveti in raste, vsak dan so vidne spremembe. Češnje obilno cvetijo, tudi slive, jablane, hruške  . . .  Čebelice so letos še posebno pridne in prisotne.

Če imamo srečo, lahko na travnikih (pa tudi na vrtu, če ga imamo) sedaj začnemo nabirati razno divjo in posajeno zelenjavo in zelišča. Če ne . . . kupimo zelenjavo na tržnici ali v najslabšem primeru v trgovini.








Zaželela sem si njoke  . . .  tokrat sem za osnovo uporabila recept, ki mi je bil nadvse všeč, ker na svoj jedilnik uvajam tudi tofu in ker tudi sicer ta recept vsebuje sestavine, ki so meni zelo všeč. Dobila sem ga pri njej. Takoj me je osvojil in tako sem ga preizkusila . . .  poskusila in . . .  ta jed bo še velikokrat na mojem krožniku.
Recept ni bil podan v količinah sestavin, zato sem se pri prvem pripravljanju njokov malo "lovila" in porabila nekaj časa, da sem dobila pravo razmerje sestavin. Pri drugem poskusu sem bila resnično zadovoljna in spodaj je recept:

Moko dodajamo previdno na koncu, testo mora ostati rahlo in mehko (sicer bodo kuhani njoki trdi), toliko, da ga lahko oblikujemo in svaljek povaljamo v moki, preden ga zrežemo.  


sestavine za cca 50 njokov:
120 g razne divje zelenjave (regrat, kopriva, melisa, trpotec)
150 g tofuja
130 g moke (jaz koruzna in riževa)
žlička muškatnega oreščka
1 strok česna
sol


za omako:
2 čebuli
olivno olje
žlička soli
2 lovorjeva lista
5 svežih listkov žajblja
1/2 žličke mlete kurkume
1/2 žličke mletega ingverja

dodatek:
alfa alfa kalčki
grobo zdrobljena orehova jedrca

Čebulo zrežemo na rezine. V ponev damo malo olivnega olja in čebulo. Solimo, dodamo lovorjeve liste in žajbljene lističe ter počasi dušimo cca 20 minut. Po potrebi dodajamo malo vrele vode, da se čebula ne posuši. Čebulo z omakico preložimo v sekljalnik in zmešamo v kremo. Lahko bi uporabili tudi palični mešalnik.

Divjo zelenjavo očistimo, operemo in blanširamo v vreli osoljeni vodi cca 5 minut. Precedimo (vodo prihranimo za kuhanje njokov). Ohladimo pod tekočo mrzlo vodo in damo v sekljalnik skupaj s tofujem, muškatnim oreščkom in na rezine zrezanim česnom. Dobljeno maso preložimo v skledo in dodamo moko. Premešamo z leseno kuhalnico, da dobimo zelo rahlo maso, ki jo oblikujemo v kačice.

Zrežemo in oblikujemo njoke (oblika po želji).
Njoke položimo v osoljeno vrelo vodo in počasi kuhamo cca 7 minut.


Omako serviramo na krožnik, na vrh položimo njoke in jih potresemo z zdrobljenimi orehovimi jedrci in kalčki.

Opomba:

Pri izbiri zelenjave imamo seveda prosto pot, katero bomo uporabili (špinača, blitva, rukola  . . .), pri izbiri moke tudi. Ker se moke zelo razlikujejo po konsistenci, količina dodane moke lahko variira.
Čebulna omaka je izvrstna, paziti moramo le, da čebule ne pražimo preveč in jo pridno zalijemo, da ostane lepe svetlo rumene barve.

njoki z rdečo peso

Vedno so se vračali v moje misli ti njoki v barvi fuksije, odkar sem videla njoke iz rdeče pese pri njej.
Čeprav je že jesen in je izgled tega krožnika bolj poleten, ga vseeno objavim sedaj, ko so dnevi zopet malo toplejši in spominjajo na minulo poletje.

sestavine za 4 osebe:

200 g kuhane in zmiksane rdeče pese
100 g  ajdove moke
100 g koruzne moke
350 g pire krompirja
sol


omaka:

2 žlici olivnega olja na osebo
2 žlici masla na osebo
limonina lupinica in malo soka limone
5 sekund blanširana in sesekljana peščica melise

Rdečo peso sem skuhala, jo malo ohladila pod mrzlo vodo, olupila in zrezala na kose. Zmiksala sem jo s paličnim mešalnikom, ji dodala pire krompir, moko in malo soli. Zmes sem pokrila in dala v hladilnik za nekaj ur.
Seveda lahko njoke naredimo tudi takoj, vendar menim, da je bolje, da se sestavine malo prepojijo. Pa še obremenjena nisem bila s preveč dela naenkrat, tako, da sem zmes pripravila zgodaj zjutraj, njoke oblikovala in skuhala pa takoj pred kosilom.
 

Iz testa sem pripavila približno 80 njokov.

V ponvi sem segrela olivno olje in maslo, odstavila, dodala sesekljano meliso, na lističe narezano limonino lupinico in malo limoninega soka.

Ker sem kosilo pripravila samo zase, sem 20 njokov skuhala v osoljeni vodi. Ko so priplavali na vrh,  sem jih s penovko pobrala in jih dodala pripravljeni omaki. Previdno sem premešala in servirala na krožnik. 

  Njoki so bili zelooo dobri . . .

tako, da sem vse pojedla . . .   

in to z velikim . . . 

apetitom.

Ostale sem dala v zamrzovalnik, za naslednjo priliko, ko nas bo kaj več pri hiši.

Če jih boste pripravili, si lahko omislite kakšno drugačno varianto za omako, saj je možnosti res veliko. 

quiche z bučkami in quinoo - kvinojo

 
Vsake toliko časa uvrstim na jedilnik tudi kvinojo, rada bi jo uporabila čimvečkrat, ker mi je všeč, je zdrava in se prilagodi vsaki jedi (juhe, enolončnice, predjedi, priloge, samostojne jedi in sladice.)

Tokrat naj bo na ta način, z bučkami in skuto.


sestavine:

7 majhnih bučk
250 g skute
100 g kuhane kvinoje
1 jajce
2 žlički metinega pesta
sol

Namesto testa brise' (moka, maslo, ledena voda), ki je tipično pri izdelavi quiche torte, sem uporabila kar domače vlečeno testo.

Bučke sem zrezala na kolobarčke, dodala skuto, kuhano kvinojo, jajce, malo metinega pesta, ki sem ga imela pripravljenega v hladilniku, solila in vse skupaj premešala.

Za podlago sem uporabila vlečeno testo, ki mi je ostalo, ker sem delala slivov zavitek. Razvaljala sem testo in obložila z njim okrogel pekač. Obložila sem ga z nadevom in robove testa zavihala čez nadev.
Pekla sem cca 30 minut na 180 stopinj.

Zelo dobro. Testo se mi je malo preveč zapeklo ob robovih, ker sem "pozabila" na čas, vendar je bilo vseeno ok.

orehov liker . . . pripravljen na zorenje

nadaljevanje . . . od tukaj

Dnevi so postali res pasje vroči, če se lahko še tej vročini reče pasja, ker jo tudi psi, muce in ostale živali presneto težko prenašajo.

Kras je že popolnoma izsušen, rastline, drevesa, travniki so že pošteno žejni. 
 
Moj orehov liker bi moral biti zelo dober, heheh . . . ker je stal in se "kuhal" na tej vročini (čez 50 stopinj na soncu).

Ker sem v več receptih prebrala, da se orehe pusti v alkoholu ali žganju najmanj 40 dni, sem jaz podaljšala prvotni postopek in pustila 37 dni.

Vsebino sem precedila v večjo posodo skozi gazo in dodala prekuhan ohlajen sladkor (3 dl sladkorja in 3 dl vode). Prelila sem v polliterske steklenice in v eno steklenico dodala še klinčke (nageljnove žbice).
Tako bom čez kakšen mesec poskusila liker iz obeh steklenic in okusila razliko. V skoraj vseh receptih se namreč dodaja tudi klinčke.

To je moj končni izdelek, ki bo dobil pravi okus šele čez par mesecev (vsaj tako pravijo stari recepti oz. izkušnje tistih, ki so ga v preteklosti naredili). Dlje časa stoji, boljši je.



  

njoki s koprivami in meliso

Nekoč sem nekje na internetu zasledila recept za njoke iz pireja. Pire krompir, ki nam ostane od kosila ali večerje, damo v posodo, pokrijemo s folijo in shranimo v hladilnik. Drugi dan lahko naredimo njoke.  Preizkusila sem to varianto in ugotovila, da pridejo njoki res dobri. Ko jih pripravimo, lahko še kakšno urco počakajo v hladilniku, če jih ne želimo takoj zakuhati. Že nekaj časa delam njoke na ta način in sem zelo zadovoljna.
Seveda je klasičen način priprave krompirjevih njokov še vedno aktualen, na primer če se odločim, da bom tisti dan naredila njoke.

Tokrat naj bodo tile, malo drugačni, posebni:   

sestavine za 2 do 3 osebe:

250 g pire krompirja
1 jajce
cca 100 g moke (jaz sem uporabila koruzno moko Mlinotest)
pest koprivnih in melisinih listkov

pire krompir zmešamo z jajcem, moko in sesekljanimi zelišči

dobro premešamo in oblikujemo njoke (malo večje, kot so na sliki), jaz sem jih naredila 15,

 skuhamo v osoljenem kropu (cca 3 minute) oz. da pridejo na vrh...

Ponudimo z žlico extra deviškega olivnega olja in naribanim parmezanom (jaz tolminski domač "stagionato")
  

Odlični kot predjed ali samostojna jed.

nadaljevanje... orehov liker...

Minilo je 7 dni in kot rečeno sem danes v 2. fazi postopka "proizvodnje" orehovega likerja dodala v steklen kozarec, kjer je vsebina že precej temna:

1 strok vanilije
pomarančne lupine 2 bio pomaranč
peščico mente
peščico melise
1 cimetova palčka

Kozarec bom položila nazaj v prostor, kjer je precej sonca in pustila še cca 2 tedna.
Potem bom vsebino precedila in ji dodala prekuhan sladkor.

Torej... se nadaljuje tukaj ...

muffini z borovnicami

Dobila sem dve posodici borovnic. Nekaj smo jih pojedli takoj, kar tako, direktno v usta. Nekaj sem jih porabila za semifreddo z jogurtom in biskvitnimi drobtinicami. Še so ostale, tako da so me začeli "srbeti prsti" za muffine.

sestavine za 12 muffinov:

250 g moke (od tega 50 g koruzne)
3 žličke pecilnega praška
1/2 žličke sode bikarbone
50 g stopljenega masla
50 g rjavega sladkorja
1 jajce
1 dl melisinega sirupa (lahko nadomestimo z mlekom ali čim drugim)
1 navadni jogurt
250 g borovnic
3 žlice rjavega sladkorja

Jajce penaso zmešamo s sladkorjem, dodamo stopljeno maslo, moko s pecilnim praškom in sodo bikarbono, premešamo z leseno kuhalnico, dodamo jogurt in melisin sirup.
Nekaj borovnic vmešamo v testo.
Pekač za muffine obložimo s papirnatimi modelčki, v vsakega damo eno zvrhano žlico testa, na vrh 1 žlico borovnic in nato še po 1 zvrhano žličko testa. Čisto na vrh dodamo še po 1 žličko borovnic skupaj s sokom.
Pečemo v pečici ogreti na 170 stopinj 40 minut.

                                                                       muffini med peko

                                           mmmmm....... zelo dobri, rahli in polni borovnic

borovničev muffin z  borovničevimi odtenki 

frtalja z meliso

Podobno frtaljo je delala moja mama, ko smo bili še otroci. Pa tudi potem, ko smo že odrasli. Ona je dodala še divji koromač. Od takrat mi je ostal v spominu ta vonj po melisi in koromaču, ko se je delala frtalja.
Jaz jo naredim vsako leto v sezoni melise in koromača.

Tokrat sem uporabila samo meliso, ker koromača nisem imela doma. Del pšenične moke sem nadomestila z drugimi mokami.




sestavine za 2 veliki frtalji:

3 jajca
50g pšenine moke
50 g riževe moke
50 g koruzne moke
30 g sojine moke
20 g kostanjeve moke
sojino riževo mleko po potrebi
malo mineralne vode
sol
žlička pecilnega praška
sesekljana sveža melisa

V visoki posodi zmešamo jajca s soljo, mlekom, mineralno vodo, moko in pecilnim praškom. Dodamo meliso in premešamo.
V ponev damo malo olja (jaz olivno). Ko je olje zadosti vroče, nalijemo zmes in počasi pečemo na zmernem ognju na obeh straneh. Dobimo dve frtalji debeli približno 1,50 cm.

Dober tek.

Muffini s češnjami in čokolado

Še enkrat češnje, tokrat v muffinih.

sestavine za 12 muffinov:


250 g moke
3 žličke pecilnega praška
1/2 žličke sode bikarbone
3 žličke čokolade v prahu
1 žlička kakava v prahu
1 jajce
70 g rjavega sladkorja
70 g stopljenega masla
1 dl melisinega sirupa
2 dl jogurta

nadev:
300 g izkoščičenih češenj
cimet v prahu
žlica rjavega sladkorja

Češnje izkoščičimo in polovičke potresemo s cimetom in rjavim sladkorjem. Premešamo.

Jajce in sladkor penasto vmešamo, dodamo jogurt, melisin sirup, stopljeno maslo in moko pomešano s pecilnim praškom in sodo bikarbono. Tretjino testa preložimo v manjšo posodo in dodamo čokolado v prahu in kakao v prahu.

V pekač za muffine damo papirnate modelčke, jih do polovice napolnimo s svetlim testom (ena žlica), na vrh dodamo po 7 polovičk češenj, nato žličko ali dve temnega testa. Na vrh rahlo vtisnemo še po cca 5 polovičk češenj.
Pečemo na 160 stopinj cca  40 minut.

Muffini so rahli kot pena, ne pretirano sladki, ravno takšne sem si želela.

rižota s koromačem, žafranom in pestom iz mete in melise

Koromač se je pojavil v moji kuhinji šele zadnje leto. Nekako ga nisem bila vajena uporabiti.
Dobro poznam divji koromač...še iz otroštva, ko je mama naredila frtaljo z meliso in koromačem. Ta mi je ostala v zelo ljubem spominu in vsako leto jo v sezoni večkrat naredim.

Tako, sedaj ga pobliže spoznavam, ta gojeni koromač in moram reči, da me je kar navdušil.

Tokrat sem naredila tole ..... rižoto s koromačem in... dodatkom pesta iz mete in melise

sestavine za 2 osebi:

1 velik gomolj koromača
3 žlice olivnega olja
1 lovorjev list
noževa konica  žafrana
sol
150 g riža parboiled

ta pesto

Koromač sem dobro oprala in zrezala na debelejše rezine (nisem ga rezala na majhne koščke).
V vrelo vodo sem dala  sol in lovor ter dodala koromač. Kuhala sem cca 10 minut. S penovko sem pobrala koromač in kozice. Nekaj rezin koromača in zelene dele sem prihranila. Ostali koromač sem sesekljala s paličnim mešalnikom v kremo.
Na olivnem olju sem podušila rezine koromača, ki sem ga prihranila in dodala riž. Zalila sem z vodo, v kateri se je kuhal koromač, dodala žafran in kuhala cca 15 minut. Po potrebi sem dosolila. Odstavila sem in dodala kremo iz koromača. Za intenzivnejši okus sem dodala žlico pesta iz mete in melise. Rižoto sem pustila nekaj minut stati, da so se okusi prepojili in jo postregla.

Dober tek!

pesto z meto in meliso

Meta je moja nova rastlina, do lanskega leta je v mojem vrtu in mojh cvetličnih lončkih ni bilo. Njen vonj se mi je zdel premočan, da bi ga lahko uporabila v kuhinji. Sedaj me je njen karakter osvojil in previdno in s spoštovanjem sem jo začela dodajati jedem.

Potem sem na tem mestu,  ko sem iskala kakšen recept s koromačem, našla še recept za pesto z mento.
Jaz sem ga priredila po mojem okusu in nastal je ta zanimiv, odličen pesto.

sestavine:

20 listov mente
10 listov melise
100 g pinolov
50 g mandljev
200 ml extra deviškega oljčnega olja
ščepec soli

Vse sestavine se dala v sekljalnik, pritisnila na gumbek in v par sekundah je bil pesto pripravljen. Količino olja sem prilagodila glede na gostoto pesta.

Jaz sem ga že dodala dvem ali trem jedem, več o tem pa kdaj drugič.

Medtem ga lahko na tanko namažemo na popečene rezine kruha (bruskete) in  uživamo v okusih.

V hladilniku stoji kozarček kar nekaj dni, saj zaradi oljčnega olja ne spremeni ne okusa ne videza.   

sirup iz melise

Vonj melise obožujem. Dam jo, kjer je le mogoče (frtalja, liker, pesto, čaj, zelenjavno zeliščne juhe, pecivo...)

Prvoten recept je bil namenjen sirupu iz mente, spremenila sem ga v recept za melisin sirup.

sestavine za 1/2 l steklenico:
100 g melise
2 1/2 dcl vode
500 g sladkorja

Meliso očistimo, operemo in zmiksamo skupaj s polovico sladkorja. Pustimo stati približno 1 uro. V posodo damo zmiksano meliso, nalijemo vodo in dodamo ostali sladkor. Segrejemo in kuhamo približno  15 minut.
Ko se malo ohladi, skozi gazo precedimo s pomočjo lijaka v steklenico in zapremo. Pustimo, da se popolnoma ohladi in postavimo v hladilnik.

Ta pijača iz melise se prileže razredčena z vodo in ohlajena. Lahko ji dodamo rezino limone.
Menim, da ta sirup lahko uporabimo tudi kot dodatek k raznim kremam ali k sladoledu.

Pa še kam se lahko doda z malo domišljije in kreativnosti.

pesto iz regrata...

Regrat še vedno cveti, večinoma cvetov se je že spremenilo v (pri nas jim rečemo pihalce), ker ko te lahke skoraj prosojne kroglice pihneš, se razpršijo.Tu ostajajo listki regrata, ki so še vedno užitni, polni vitaminov.
No, pa poskusimo s pestom. 

sestavine:

100 g regrata (večji del), kopriv in melise manjši del (stehtano očiščeno, oprano, ne posušeno)
1 strok česna
30 g pinjol
30 g naribanega parmezana
7 žlic olivnega olja
3 žlice vode, v kateri se je blanširal regrat

Regrat in zelišča očistimo, zrežemo na manjše kose, operemo in stehtamo (zaradi lažjega razmerja z ostalimi sestavinami). Za par sekund damo v vrelo vodo blanširat. Precedimo in ohladimo pod mrzlo vodo. Prihranimo nekaj vode, v kateri se je blanširal regrat. V posodo za sekljanje damo pinjole, česen, nariban sir, regrat z zelišči in olivno olje. Vklopimo in sesekljamo. Vmes preverimo konsistenco. Če je pesto pregost, mu dodamo še malo vode, ki smo jo prihranili.

Ta pesto je odličen, lahko ga uporabimo na več načinov: za testenine, riž, kot dodatek mineštram... Meni je zelo všeč kot  namaz na kosu kruha.
 

domači krekerji z zelišči

Še nikoli jih nisem naredila. Ker pa je vsaka stvar enkrat prvič, je očitno sedaj pravi trenutek. Trdno sem odločena, da jih naredim. Krekerje namreč. Včasih ostanem brez kruha, zame je to skoraj nesprejemljivo,  ker imam žitarice zelo rada, oziroma kakršenkoli kruh. Pšenični moki  se, če je le mogoče izognem, ker mi kot A krvni skupini ne paše.
Uporabila sem različne moke, ki sem jih imela doma. Dodala sem nekaj doma posušenih zelišč, razen koriandra, ki sem ga kupila.
V receptih, ki sem jih zasledila na internetu, se navadno doda rožmarin in olive. Te pridejo na vrsto drugič.

Sedaj pa poskusimo tega:
    

sestavine:

500 g moke (večji del rustika s semeni, manjši del ajdove, sojine, koruzne, kostanjeve) torej moke po želji
2 dl vode
žlička soli
1 g kvasa (+ za prst vode v kozarcu od 2 dl)
žlička sladkorja
5 žlic olivnega olja
razna zelišča (posušena melisa, divji majaron, koriander)

Testo sem zamesila kar v kruhomatu. Natočila sem vodo, dodala olivno olje in sol. V skledi sem stehtala moke in jih dodala v posodo kruhomata.
Kvas sem razmešala v kozarčku z vodo s sladkorjem ter dodala na vrh moke.
Vključila sem kruhomat na program 8 (gnetenje) in čez čas pokontrolirala, če je konsistenca testa v redu.
Potem pa pozabila na krekerje, dokler me piskanje ni opozorilo, da je testo vzhajalo. Vključila sem še enkrat stikalo za gnetenje za par sekund, toliko, da se je testo sesedlo.

Testo sem pomokala in razvaljala na čimbolj tanko. Izrezala sem s koleščkom pravokotnike in jih z vilicami prešpikala. Preložila sem jih na pekač, obložen s peki papirjem in dala v pečico. Pekli so se cca 20 minut na 170 stopinj.

 

Krekerji so odlični, taki domači.

pesto iz kopriv in melise

Sezona kopriv je tukaj. Zakaj jih ne bi uporabili tudi v kuhinji? Na misel mi je prišlo, zakaj pa jih ne bi  uporabila za pesto? Pogledala sem na internet in res dobila kar nekaj receptov, sicer različnih po razmerju sestavin. Uporabila sem tudi meliso, ki že pridno kuka iz zemlje. Pa poskusimo:

sestavine:

70 g vršičkov kopriv
10 g listkov melise
1 strok česna
3 zvrhane žlice parmezana
3 zvrhane žlice pinjol
olivno olje po potrebi

Koprive in meliso na kratko blanširamo v vreli vodi, damo na cedilo in splaknemo z mrzlo vodo. Poberemo iz cedila in ne da bi preveč ožemali damo v sekljalnik. Dodamo strok česna, nariban parmezan, pinjole in 5 žlic olivnega olja. Vklopimo sekljalnik in počakamo nekaj sekund. Pogledamo, če je konsistenca pesta prava (ne preveč gosta, ne preveč redka). Če je potrebno, dodamo še kakšno žlico olivnega olja.  

Pesto lahko uporabimo takoj, če ne, damo v kozarček in hranimo v hladilniku nekaj dni. Uporabimo ga lahko za testenine, rižoto, namaze in še kaj po svoji domišljiji.  

Meni je ta pesto odličen, če imate možnost nabrati koprive, vam ga priporočam. Menim, da sestavine lahko prilagajamo glede na naš okus.

Tako imamo na mizi več zdravih jedi na en mah, samo dodajamo (testenine, riž, sirni namaz, njoke...)