Zelenjavni ragu z lečo in polento

To vrsto ohrovta sem prvič videla pred približno 5 leti, ko sem se začela spoznavati z jedmi, ki jih pripravljajo v Toskani. Od  tam je prišel moj M. ki mi je pričel govoriti o ohrovtu cavolo nero in mineštri ribollita.
Lansko leto mi je prinesel semena tega ohrovta, s katerim sem založila prijateljice in tudi gospo Mirjam, pri kateri nabavim domačo zelenjavo. Tako sem dobila lepe sadike, ki sem jih posadila v moj mini vrtiček.  Ta ohrovt se je ves čas svoje rasti boril s kar nekaj vrstami živalic, ki so mu hotele do živega in jim je bil zelo všeč. Danes je takšen, preživel je vse živalce in v mrazu se kar dobro počuti.

Dodala sem ga tudi temu zelenjavnemu raguju.

sestavine:
4 žlice oljčnega olja
1 velika čebula
2 žlički soli
2 stroka česna
2 večja korenčka
200 g  rdeče leče
8 listov črnega ohrovta (cavolo nero)
2 žlici paradižnikovega koncentrata
1 zvrhana žlica koruzne moke
žlica posušenega zdrobljenega timijana
žlica posušene zdrobljene bazilike
žlica posušenega zdrobljenega majarona
1/2 žličke posušenega peperončina
2 dl paradižnikovega pireja
vroča voda za zalivanje

500 g koruzna moke (zdrob) za polento
sol
poper
sir (jaz ovčja trda skuta)
parmezan
3 žlice oljčnega olja
nekaj manj kot 2 litra vode

Lečo sem namočila za nekaj ur. Čebulo sem zrezala na majhne kockice, česen drobno sesekljala, korenček sem narezala na majhne kocke. Liste ohrovta sem z rokami osmukala, da sem odstranila sredinski odebljen del in nekaj vlaken, ostali so majhni koščki, ki sem jih s prsti še malo natrgala na manjše krpice.

Čebulo sem solila in počasi pražila nekaj minut na majhnem ognju, dodala česen, čez par sekund korenček , oprano in odcejeno lečo in ohrovt. Podušila sem še nekaj minut, dodala koruzno moko in paradižnikov koncentrat in ostale dišave. Malo sem vse skupaj popražila dodala paradižnikov pire in premešala. Zalila sem z vročo vodo in počasi kuhala, dokler se leča ni skuhala (ne razkuhala).

Za polento sem v visoko kozico zlila vodo, medtem ko se je počasi segrevala, sem zajemala s pestjo moko in jo stresala v vodo. Zraven sem seveda mešala z leseno kuhalnico, da se niso naredile grudice. Solila sem in na manjšem ognju počasi kuhala. Potrebno je bilo kar pogosto mešanje. Polento sem kuhala cca 40 minut. Ko sem odstavila, sem dodala sir in oljčno olje ter dobro premešala.

Polento sem zlila na leseno podlago in počakala kakšnih 10 minut, prerezala sem jo na manjše kose in položila k zelenjavnemu raguju.

Ali tudi vi pripravljate zelenjavni ragu in kaj uporabite pri pripravi? Kakšno polento imate najraje? Koruzno, ajdovo, krompirjevo...? Napišite mi prosim svoje predloge.

Pa še to. Kdo ve, kakšno je slovensko ime za to vrsto ohrovta?

ohrovtovi njoki zabeljeni z ocvirki in žajbljem

Danes je zunaj posijalo sonce, ki je po vseh teh turobnih deževnih dneh in po vsem, kar se je v naravi dogajalo pretekle dni  po skoraj vsej Sloveniji, nekakšno olajšanje.
Kot upanje, da bodo vse tegobe, ki so v zvezi s tem nastale, kar izginile.
Čeprav vem, da temu ni tako in da so težave ostale in se bodo v bistvu v prihodnjih dneh in mesecih šele pokazale v vsej svoji luči.
Pa vendar, ko soncu nastavim obraz, skušam biti optimistična.
Z veliko požrtvovalnosti, strpnosti in sodelovanja delavcev Elektro, gasilcev, vojakov, civilne zaščite, prostovoljcev in pomoči od zunaj se je v teh težkih dneh naredilo, kar se je narediti dalo..

Razen nekaj več dežja nam je bilo na našem delu Krasa s strani narave tokrat prizanešeno, vendar le nekaj deset kilometrov stran je bilo in je še vedno precej hudo in tega se dobro zavedam. Ob tem se čutim nemočna, lahko občutim le globoko hvaležnost do vseh, ki so in bodo pomagali ljudem na teh območjih.

Zunaj dan počasi prehaja v noč, danes so bili ptički še posebno aktivni in glasni. Od zunaj se še vedno sliši kar živo žvrgolenje, kot bi se glasno menili med seboj,  . .  prvič v tem letu.
Bi rekla, da to pomeni, da pomlad kljub vsemu prihaja.  



Ohrovt imam zelo rada, njoke tudi. Tokrat sem naredila ohrovtove njoke in jih zabelila z ocvirki. Takimi domačimi, ki sem jih sama naredila in jih uporabim včasih, ko se mi zahoče te čudovite arome in okusa teh majhnih koščkov sala, ki postanejo hrustljavi in tako okusni. To se seveda zgodi le parkrat v zimskem času, ko je že od nekdaj čas kolin

sestavine:

250 g kuhanega pretlačenega krompirja
250 g kuhanega sesekljanega ohrovta
250 g moke (pol riževe pol pirine)
1 jajce
muškatni orešček
sol

2 žlici ocvirkov v masti
vejica svežega žajblja

V skledi sem pomešala pretlačen krompir, drobno sesekljan ohrovt, jajce, sol, muškatni orešček in moko.
Naredila sem okrogle njoke v velikosti oreha, jih pomokala in dala kuhat v vročo osoljeno vodo. Ko so prišli na vrh, sem jih pustila počasi vreti še kakšno minuto in jih precedila na krožnike.
  

Zabelila sem jih z ocvirki, stopljenimi v vroči ponvi skupaj z malo masti in žajbljem.


 

zgodnje zelje s krompirjem, dobrodošla jesen . . .

Ena vaših najljubših jedi . . .  katera je?
Ena mojih najljubših je zelje ali pa ohrovt s krompirjem.
Mogoče se bo komu zdelo malo čudno, vendar je res. Ker imam rada preproste in okusne jedi, za katere sestavine so vedno pri roki ali pa se jih dobi v določeni sezoni.
Ni boljšega vonja, kot ta  . . .  po popraženem krompirju z zeljem in okus . .   mmmm . . .vsaj zame.
Najraje takšne in podobne jedi pripravljam kar v okroglem pekaču (pizzopek). Zame je to univerzalna "kozica" za praktično pripravljanje skoraj vseh jedi.
Razlogov je veliko. Nič se ne prime dna . . .  lahko delam tudi brez maščobe, dobro  . . . če pozabim pravočasno premešati ali obrniti, se lahko tudi prime in celo prižge. Tu je mišljeno bolj to, da lahko delam z nič ali zelo malo maščobe.
Potem . . . v njem kuham večje količine zelenjave, blanširam  . . . pražim čebulo, delam ragu. Ker ponavadi delam v drugem prostoru, oz. zunaj, v stanovanju ni vonja po kuhariji.
Ko končam s pripravo jedi, ponavadi kar pekač prinesem na mizo in si postrežemo direktno iz njega na krožnike. Seveda sem zelo previdna pri uporabi kuhinjskega "orodja", da se dno ne popraska. .

Torej . . . delala sem zelje s krompirjem . . .
    

sestavine:

5 krompirjev
1 večja glava zelja (prerezala sem na polovico, odstranila stržen in nekaj trših delov ter zrezala na trakove)
1 strok česna
olivno olje
žlica masti z ocvirki
koromačevi cvetovi (posušeni in sveži, vsakih dva ščepca)
sol

V pekač se natočila tople vode (tričetrt posode). Počakala sem, da je zavrela, jo solila in vanjo položila na  trakove narezano zelje. Krompir sem skuhala posebej in ga grobo pretlačila z ročno "tlačilko krompirja". Kuhano zelje sem precedila in ga še malo na grobo sesekljala z nožem kar na cedilu. V pekač sem dala olivno olje in žlico masti z ocvirki
Včasih, ko je bil čas kolin, sem jih bila sposobna pojesti celo pest . . .  s kruhom . . .  seveda naenkrat, ker sem jih oboževala . . .  njihov vonj in okus. Obožujem jih še danes, vendar samo od daleč, ker pa se nisem želela za vedno poslovit od njih sem letos naredila kozarček masti z ocvirki za takšne priložnosti, kot je recimo ta.
Dodala sem sesekljan strok česna, pustila kakšno sekundo, da je zadišalo in dodala zelje in krompir. Pražila sem še nekaj minut in vsake toliko obrnila z leseno lopatico. Krompir je ponekod dobil lepo zlatorjavo skorjico. Na koncu sem potresla s svežimi koromačevimi semeni, premešala in servirala.
Po vrhu sem potresla s posušenimi cvetovi koromača..

bučke s prosom, blitvo, feto in še čim

Sezona bučk je na višku in meni so . . . ne . . .  ne dobro obrodile. Meni so zelo všeč in ker jih dobim po ugodni ceni z domačega vrta kmeta, so pogosto na krožniku.

Pri tej vročini se mi jih ne da pripravljati na sto načinov, zato jih pogosto naredim na ta način. To je tudi prilika, da porabim še kakšne druge sestavine, ki jih imam v hladilniku, pa se mi ne da zopet razmišljati kako bi jih pripravila. Ja . . .  domišljija in kreativnost pri takih visokih temperaturah ne pride do izraza  . . .  pošteno povedano . . . ne da se mi.

Tudi pri tej jedi se segreva kuhinja, ker rabimo pečico in nekaj minut kuhanja na štedilniku (proso, blitva). Vendar proso se hitro skuha, blitvo na hitro blanširamo, pečico pa čimmanj odpiramo.



moj recept je tokrat takšen:

sestavine za 2 pekača cca 20 x 35 cm ali 1 velik pekač od pečice

200 g prosa
5 srednje velikih bučk
cca 250 g blanširane blitve
100 g fete
50 g naribanega parmezana
200 g albuminske skute
3 jajca
3 žlice koruzne moke Mlinotest
sol
svež timijan
sveža menta
1/2 pecilnega praška

Proso dobro operemo in skuhamo (15 minut). Pustimo da se ohladi.  Jaz sem primešala žlico olivnega olja, da se proso, ko je ohlajeno lažje loči.
Medtem naribamo bučke na rezance. Pustimo v cedilu, da odteče tekočina.
Bučkam primešamo nasekljano blitvo, proso, stepena jajca, skuto, zdrobljeno feto, parmezan, koruzno moko, pecilni prašek.in na olivnem olju segreto sesekljano mento in timijan. Po potrebi dosolimo.

Maso preložimo v pekač in pečemo v pečici na 170 stopinj 40 minut.

Ko se torta ohladi, jo zrežemo na kocke in ponudimo.

Zelo primerno kot prigrizek, za piknike . . . V bistvu je to samostojna jed, ki jo lahko jemo kadarkoli in kjerkoli.

pomladni tofu njoki na čebulni kremi z dodatkom kalčkov in orehovih jedrc

Ta pomlad se je čisto razbohotila. Vse cveti in raste, vsak dan so vidne spremembe. Češnje obilno cvetijo, tudi slive, jablane, hruške  . . .  Čebelice so letos še posebno pridne in prisotne.

Če imamo srečo, lahko na travnikih (pa tudi na vrtu, če ga imamo) sedaj začnemo nabirati razno divjo in posajeno zelenjavo in zelišča. Če ne . . . kupimo zelenjavo na tržnici ali v najslabšem primeru v trgovini.








Zaželela sem si njoke  . . .  tokrat sem za osnovo uporabila recept, ki mi je bil nadvse všeč, ker na svoj jedilnik uvajam tudi tofu in ker tudi sicer ta recept vsebuje sestavine, ki so meni zelo všeč. Dobila sem ga pri njej. Takoj me je osvojil in tako sem ga preizkusila . . .  poskusila in . . .  ta jed bo še velikokrat na mojem krožniku.
Recept ni bil podan v količinah sestavin, zato sem se pri prvem pripravljanju njokov malo "lovila" in porabila nekaj časa, da sem dobila pravo razmerje sestavin. Pri drugem poskusu sem bila resnično zadovoljna in spodaj je recept:

Moko dodajamo previdno na koncu, testo mora ostati rahlo in mehko (sicer bodo kuhani njoki trdi), toliko, da ga lahko oblikujemo in svaljek povaljamo v moki, preden ga zrežemo.  


sestavine za cca 50 njokov:
120 g razne divje zelenjave (regrat, kopriva, melisa, trpotec)
150 g tofuja
130 g moke (jaz koruzna in riževa)
žlička muškatnega oreščka
1 strok česna
sol


za omako:
2 čebuli
olivno olje
žlička soli
2 lovorjeva lista
5 svežih listkov žajblja
1/2 žličke mlete kurkume
1/2 žličke mletega ingverja

dodatek:
alfa alfa kalčki
grobo zdrobljena orehova jedrca

Čebulo zrežemo na rezine. V ponev damo malo olivnega olja in čebulo. Solimo, dodamo lovorjeve liste in žajbljene lističe ter počasi dušimo cca 20 minut. Po potrebi dodajamo malo vrele vode, da se čebula ne posuši. Čebulo z omakico preložimo v sekljalnik in zmešamo v kremo. Lahko bi uporabili tudi palični mešalnik.

Divjo zelenjavo očistimo, operemo in blanširamo v vreli osoljeni vodi cca 5 minut. Precedimo (vodo prihranimo za kuhanje njokov). Ohladimo pod tekočo mrzlo vodo in damo v sekljalnik skupaj s tofujem, muškatnim oreščkom in na rezine zrezanim česnom. Dobljeno maso preložimo v skledo in dodamo moko. Premešamo z leseno kuhalnico, da dobimo zelo rahlo maso, ki jo oblikujemo v kačice.

Zrežemo in oblikujemo njoke (oblika po želji).
Njoke položimo v osoljeno vrelo vodo in počasi kuhamo cca 7 minut.


Omako serviramo na krožnik, na vrh položimo njoke in jih potresemo z zdrobljenimi orehovimi jedrci in kalčki.

Opomba:

Pri izbiri zelenjave imamo seveda prosto pot, katero bomo uporabili (špinača, blitva, rukola  . . .), pri izbiri moke tudi. Ker se moke zelo razlikujejo po konsistenci, količina dodane moke lahko variira.
Čebulna omaka je izvrstna, paziti moramo le, da čebule ne pražimo preveč in jo pridno zalijemo, da ostane lepe svetlo rumene barve.

proso sushi

Iz ohrovta (vrzote) ponavadi naredim mineštro, ki je že tradicionalna jed v naši družini (pripravljala jo je moja mama in sedaj jo pripravljam tudi jaz). Več o tem enkrat drugič. Danes je na vrsti jed iz ohrovtovih listov polnjenih s prosom, z dodatkom korenja in posušenega paradižnika na odlični paradižnikovi omaki.
Odkar sem uvrstila proso med najbolj priljubljene sestavine za pripravo jedi, ker mi je zelo všeč in je zelo zdravo (nekaj o njem tukaj), prihajajo tudi ideje za nove recepte. Pravega sushija še nikoli nisem jedla, po pravici povedano, nimam ne vem kako velike želje po njem  . . .  , nikoli se ne ve . . .
Zakaj pa ne bi zamenjala riža s prosom, saj je njegova konsistenca po kuhanju nekako podobna riževi.

sestavine za 4 osebe:
1 srednje velik ohrovt
3 večji  korenčki
4 posušeni paradižniki
100 g prosa
sol
olivno olje
žlica masla
muškatni orešček

za omako:
1 čebula
1 strok česna
žlica paradižnikovega koncentrata
250 ml paradižnikovega pireja
200 vroče vode 
zamrznjena bazilika
sol

Proso dobro operemo, damo kuhat z dvojno količino vode. Ko zavre, osolimo, dodamo muškatni orešček  in kuhamo 10 minut. Odstavimo, dodamo olivno olje in košček masla in pustimo, da se ohladi.

Ohrovt očistimo, listom odstranimo srednji del in kuhamo v osoljeni vodi 20 minut. Korenje očistimo, zrežemo podolgem na četrtine in skuhamo skupaj z ohrovtom.
Posušene paradižnike damo za 5 minut v vodo, v kateri kuhamo ohrovt, da se zmehčajo. Potem jih drobno sesekljamo.

Za omako sesekljamo čebulo in česen, na olivnem olju popražimo počasi najprej čebulo, jo solimo, dodamo česen, paradižnikov koncentrat, paradižnikov pire, razredčimo z vodo, dodamo baziliko in pokuhamo na malem ognju še 5 minut. S paličnim mešalcem naredimo kremno omako.

Ohrovtove liste zložimo na folijo za gospodinjstvo enega poleg drugega, tako, da se malo prekrivajo in napravimo kot nekakšno kvadratno posteljico, na katero položimo plast prosa (cca 3 mm debelo).  Posteljico prerežemo podolgem, tako da dobimo dva pravokotnika (cca 18 x 25 cm). Korenje zrežemo na lističe in položimo na prvo tretjino vsakega kvadrata . posteljice,  povrhu po sredini korenja potresemo sesekljan paradižnik in zvijemo s pomočjo kuhinjske folije v rolo. Damo v hladilnik za nekaj časa.

Pred serviranjem odstranimo folijo, zrežemo in pogrejemo v pečici ali mikrovalovki. Ponudimo skupaj  s paradižnikovo omako.

Super je tale jed, lahko jo pripravimo en dan prej, jo hranimo v hladilniku in naslednji dan je še boljša.

predelana loška smojka ali repa s prosom v pečici na moj način

karamelizirana repa v pečici s prosom in bešamelom

sestavine za 4 osebe:
3 kuhane repe zrezane na kocke
oreh masla
olivno olje
polovica sesekljane rdeče čebule
muškatni orešček
ingver v prahu
sol
žlička rjavega sladkorja

100 g prosa
voda za kuhanje
sol
posušeni koriander (če bi bil svež še bolje)
žlica olivnega olja
žlica masla
mandljev napitek cca 1 dl

za bešamel:
300 ml  mandljevega mleka
200 ml vode
30 g kokosovega masla
3 žlice koruzne moke
muškatni orešček
sol
noževa konica ingverja v prahu

za kremno podlago:
1/2 kuhane rdeče pese
ščepec muškatnega oreščka
1 mala kisla smetana

za posip:
grobo mleti praženi lešniki

Proso sem oprala in kuhala v osoljeni vodi na rahlem ognju 10 minut. Odstavila sem in ko se je proso napelo, sem dodala mandljevo mleko, primešala sem začimbe, olivno olje in maslo.

Na olivnem olju sem pražila čebulo, dodala repo, sladkor, maslo in začimbe ter rahlo karamelizirala.

Naredila sem bešamel tako, da sem v posodo dala segrevat maslo, ko se je stopilo, sem dodala moko, premešala, dodala mleko in vodo ter začimbe in stalno mešala, da se niso naredile grudice. Ko se je bešamel zgostil (ne sme biti ne preredek ne pregost), sem odstavila.

V ognjevarno posodo sem dala na dno malo bešamela, potem plast karamelizirane repe, nato plast prosa, zopet plast repe in tanko plast prosa ter vse skupaj zalila z bešamelom. Na vrh sem potresla grobo mlete lešnike in dala v pečico na 180 stopinj za cca 30 minut.

Kuhano rdečo peso sem spasirala s paličnim mešalcem, dodala muškatni orešček in zmešala s kislo smetano. Nekaj kisle smetane sem prihranila za okrasitev.

Lahko bi dodala tej jedi še kakšno začimbo in poper, vendar popra ne rada uporabljam.
Lahko bi dodala tudi kakšno skuto ali sir, vendar sem želela samo združit repo s prosom z nekaj začimbami za bolj intenziven okus. Zato sem pa dodala omako z dodatkom kisle smetane in za krokantnost lešnike.

  

dobra stara jota

V shrambi imam nekaj kozarcev kisle repe . . . moja mala ozimnica, kupljena seveda v trgovini. Lepo bi bilo napravit joto s kakšno domačo tropinovko, to je repa, kisana v grozdnih tropinah. Mogoče mi jo rata kje dobit, do takrat bo odlična ta navadna, pa tudi brez klobase ali kakšnega kosa prašička bo . . . pa nič zato, saj tako in tako se mesa preveeeeč poje. Jota bo pa zabeljena s svinjsko mastjo in zato prav tako zelo dobra.

Nam jota iz kisle repe še bolj dopade kot iz kislega zelja.

sestavine za 4 osebe

1/2 kg kisle repe iz kozarca
4 dl kuhanega rdečega fižola
7 večjih krompirjev
1 čebula
2 stroka česna
2 žlici domače masti
sol

Kislo repo sem pobrala iz kozarca brez tekočine in jo na deski parkrat prerezala z nožem. Dala sem jo v veliko kozico s hladno vodo, dodala olupljen in na polovice prerezan krompir. Ko je voda zavrela, sem solila in počasi kuhala cca 20 minut, oz. dokler se krompir ni skuhal.
V večji ponvi sem stopila mast, dodala očiščeno in na polovico prerezano manjšo čebulo, ki se je na vroči masti razpustila na rezine in malo po robovih zlatorjavo zapekla. Dodala sem  2 olupljena stroka česna in ko je česen zadišal sem ga skupaj s čebulo preložila v kozico v kateri se je kuhala repa in krompir. Krompir sem s penovko preložila v ponev in ga z vilicami na hitro pretlačila. Preložila sem ga nazaj v kozico, kjer se je naprej kuhal skupaj z repo.   
Medtem sem dve tretjini fižola zmiksala s paličnim mešalnikom, fižolovo kremo sem dodala mineštri - joti. Dodala sem še ostalo tretjino celega kuhanega fižola ter počasi kuhala še 15 minut.

Joto sem pustila stati kakšne pol ure pokrito,  preden sem jo postregla. Bla je ravno prav topla, odličnega okusa in s kosom rženega kruha je teknila . . . še repete . . .

polžki z lososom in bučkami

Ponavadi lososov file obrnem v ponvi ali dam v pečico, zraven priloga iz krompirja in razne zelenjave.
Tokrat sem pripravila lososa malo drugače.

sestavine za 2 osebi:

1 file lososa (pri repu s kožo in kostjo)
2 žlici olivnega olja

1 mala ali 1/2 velike rdeče čebule (jaz Tropea)
3 žlice olivnega olja 
1 strok česna
1 večja bučka
0,5 dl belega vina
sol
svež limonov timijan
limonova lupinica 1/2 limone

200 g testenin (jaz polžki)


File lososa sem posolila in popekla v ponvi na malo olivnega olja (na vsaki strani cca 10 minut). Najprej sem popekla  na strani brez kože, nato še na strani s kožo. Z vilicami in nožem sem očistila meso od kosti in kože (naredila sem večje koščke).

Na olivnem olju sem popražila sesekljano čebulo, dodala sesekljan česen in na rezine narezano bučko. Solila in vse skupaj dušila cca 10 minut, dodala vino, sesekljan svež limonov timijan in limonino lupinico. Počasi sem dušila še kakšnih 10 minut, dodala koščke lososa, premešala in odstavila.

Medtem sem skuhala polžke v osoljeni vodi. Precedila sem jih in jih dodala prilogi iz lososa in bučk. Dodala sem še par žlic vode, v kateri so se kuhali polžki in premešala.  


 

Odlična kot predjed, lahko tudi hladna. V bistvu je samostojna jed, ker vsebuje vse sestavine, ki so potrebne za kompleten obrok.

piščančje perutničke po trenutnem navdihu

Pri prijateljih sem si nabrala fig, jih prinesla domov . . . in kaj zdaj? Spet sem si prinesla delo. Vendar . . .  najprej je treba pripravit kosilo. V mislih sem imela piščančje perutničke, ki so čakale od prejšnjega dne v hladilniku. Torej perutničke . . . kaj pa če bi poskusila s figami . . . , z rdečo čebulo . . . mogoče z malo limone in kakšnim zeliščem . . . poskusila bom:    

sestavine: 
piščančje perutničke
olivno olje
sol
1 velika rdeča čebula
5 svežih domačih fig
pest pinjol
1/2 bio limone
1 dl belega vina
limonov timijan

za prilogo:
50 g riža na osebo
pest zmrznjenega ali svežega graha na osebo
voda, sol

Perutničke sem posolila, jih naoljila in jih položila v široko kozico. Na obeh straneh sem jih dobro zapekla, dodala na tanke rezine narezano čebulo in pinjole. Čez nekaj časa sem dodala še fige in zalila z vinom. Počakala sem, da je tekočina izparela, dodala rezine limone, osmukala par vejic limoninega timijana, zalila z zajemalko vrele vode in dušila počasi še cca 15 minut.

 
 

Posebej sem v slani vodi skuhala riž, kateremu sem med kuhanjem dodala zmrznjen grah. Ko je bil riž kuhan, sem ga precedila in servirala na krožnike. 

Dodala sem piščančje perutničke in polila čez vse čebulno omako s figami in limoninimi rezinami ter pinjolami.

Kmalu sem ugotovila,  da je moja jed uspela, saj je bilo vse zelo sočno, okusi so se lepo dopolnjevali . . .  mmmmm . . .  

 

špageti s cvetačo, pinoli, feto . . .

Cvetača je meni precej simpatična kapusnica kar se lepote tiče. Kar se pa kuhanja (blanširanja) tiče, mi je malo manj simpatična zaradi vonja, ki ga pusti za sabo. Zato jo najraje skuham v "pekaču za pizzo", tistemu, ki je zelo v redu za pripravo vsemogočih jedi . . .  le pizze ne, vsaj zame to velja. Pekač postavim v prostor, ki ga lahko hitro prezračim ali pa zunaj, pred hišo. Tako pripravljam tudi ribe, ohrovt, golaž . . .

Tu je moj recept za testenine s cvetačo, zelo okusen, primeren tudi kot samostojna jed.

sestavine za 2 do 3 osebe:

200 g špagetov (jaz sem uporabila kvinojine)
1/2 cvetače
5 žlic olivnega olja
1 majhna čebula (jaz rdeča)
5 slanih filejev sardončkov (inčuni)
2 stroka česna
pest pinjol
pest ali dve drobtin
pest mletih mandeljnov
50 g feta sira (ali po želji)
sveži majaron
po želji mlet peperoncino

 


Cvetačo zrežemo na manjše "grmičke" in na hitro skuhamo v slanem kropu. Odcedimo in vodo, v kateri smo jo kuhali prihranimo v kozici.
Testenine damo v slano vrelo vodo kuhat.
Medtem na olivnem olju pražimo sesekljano čebulo, dodamo zrezane fileje inčunov, sesekljan česen in pest pinjol, malo popražimo na kratko, dodamo drobtine in mlete mandeljne, premešamo. Dodamo cvetačo, sesekljan majaron in narahlo premešamo. Zalijemo z zajemalko vode, v kateri smo kuhali cvetačo. Testenine precedimo in jih primešamo zelenjavi, dodamo še malo vode, ker špageti vsrkajo omako. Vse skupaj naj bo ravno prav sočno (ne presuho). Po želji dodamo peperoncino. Izklopimo pekač.

Jaz pekač postavim kar na mizo, tako je vse še toplo in se lažje postreže na krožnike ali pa vsak vzame, kolikor želi.

Sestavine lahko v tem receptu količinsko dodajamo ali odvzemamo po svojem okusu, ker se zelo lepo dopolnjujejo med seboj.  

kruhovi njoki s parmezanom...

Tole naj bi bila glavna jed, čeprav bi lahko bila tudi predjed.

Že nekaj časa jih nisem naredila, kruhovih njokov. Tokrat spet malo drugače.
Bolj po okusu mlajših članov.
 

sestavine za cca 20 njokov velikosti kot na spodnji fotografiji :

pol štruce starega kruha
kruhove drobtine po potrebi
1 jajce
2 dl sojino riževega mleka
2 dl kravjega mleka
50 g sira pecorino romano (ali kakšnega drugega sira)
50 g parmezana
100 g poli salame (ali kakšne druge salame)

maslo
sir parmezan

Kruhu sem obrezala skorjo, ga zrezala na kose  in ga namočila v mleku. Nič ga nisem ožemala, dodala sem stepeno jajce, na grobo nariban sir, sesekljano salamo in toliko drobtin, da se je masa dala lepo oblikovati.

Skuhala sem jih v slanem kropu. Ko so prišli na vrh, so dejali "vzemi nas vendar ven, tu nam je sakramensko vroče" (hja, no malo humorja... ki se je pojavil tako, v tem hipu...)   

Položila sem jih na krožnike (ostalim po 5, meni 3, ker sem 2 že prej pojedla pri pokušanju). Zabelila sem jih s stopljenim maslom in na grobo naribanim parmezanom. Ni bil prav parmezan, ampak tolminc "staggionato".)

Kuharca je bila pohvaljena, vse smo pojedli.