nekaj malega o pomladi

                              pogled z balkona (ganka)  na našo jablano in sosedovo hišo

      cavolo nero v cvetju, (pozno pozimi sem mu porezala vrhe in takole je pognal nove listke in  cvetove
      v ospredju navaden ohrovt, ki tudi začenja cveteti

                                                   zeloooo dišeča narcisa  - jurjovka

                                                                       še ena cvetoča jablana

                                                             povsod okrog hiše polno regrata . . .

                                                             prelepih sončno rumenih cvetov . . .

                         ti se potem čez noč spremenijo v čudovite bele puhaste krogle, polne semen  . . .

                                                         ki jih veter pridno raznaša okrog . . .


Upam, da se naslednjič vidimo s kakšnim novim receptom ali kakšnim novim izdelkom iz gline.
Prisrčen pomladni pozdrav vsem, ki se ustavite tukaj.

Okrog Pusta . . . štraubi na moj način

Leto se je z veliko hitrostjo obrnilo naokrog, zima je kar dobro pokazala svoje "čare" in prav je tako. Kdaj pa bo mraz in sneg, če ne zdaj. Vendar že komaj čakam pomladi (jaz si govorim že takoj po novem letu . . . jaaa . . . pomlad prihaja . . . in potem res kar hitro pride . .   Mislim, da bo tudi letos tako. Pri nas letos snega ni bilo (en večer je pričelo snežiti in je zgledalo, da bo potem čez noč nadaljevalo, vendar je bilo v pol ure vsega konec in ostalo ga je le za vzorec in sliko).

Snežna idila ima svoj čar, s katerim ne moremo primerjati nobenega drugega vremenskega pojava v naravi, vsaj zame. Nisem si mogla kaj, da ne bi objavila nekaj takih trenutkov v zgodnjem jutru kakšen teden nazaj, ki so bili res samo trenutki, saj se je kmalu zatem sneg stopil.
Na Krasu se je pa letos dobro izkazala burja, saj je kar močno brila okrog vogalov in tudi močna drevesa so se pošteno nagibala .

Sedaj pa je Pust pred vrati, oz. včeraj je že kar pošteno vstopil, saj se večina pustovanja dogaja v soboto. Mame so v preteklih tehnih in dneh veselo šivale kostume svojim otrokom in mogoče tudi zase in za velike otroke.

Velike maškare so pri nas hodile včeraj, male maškare pa so nas obiskale danes

Te dni nazaj sem delala tudi štraube po nekaj različnih receptih, ki sem jih našla na spletu, najbolj so mi bili do sedaj  všeč tile, po spodnjem receptu, ki sem si ga priredila čisto po svoje.

sestavine:
2 rumenjaka
2 žlici kisle smetane
2 žlici pomarančnega soka
2 žlici ruma
ščepec soli
200 g moke /jaz 100 g posebne primorske moke Mlinotest, 50 g koruzne moke Mlinotest, 50 g pirine polnozrnate moke Mlinotest/

olje za cvrtje /jaz sem uporabila arašidovo olje/
sladkor v prahu za posipanje

Rumenjakom sem primešala kislo smetano, pomarančni sok, rum, sol in nazadnje postopoma moko. Meni je je šlo 200 g. Zamesila sem hlebček, ga zavila v kuhinjsko prozorno folijo in pustila stati kakšno urco ali več. Testo lahko počaka tudi čez noč v hladilniku.

Testo sem razvaljala čisto na tanko, izrezala pravokotnike in na sredini vsakega zarezala po dolžini (cm od robov). Rob vsakega sem spodvihala skozi luknjico in flancate na hitro ocvrla v vročem olju. Ko so postali zlato rumeni z obeh strani, sem jih s penovko hitro preložila na papirnato brisačo, ki je popivnala odvečno maščobo.

Potresla sem jih z mletim sladkorjem in  . . . dober tek.

Kaj ste vi kaj počeli ob tem pustnem času? Ste se ošemili? Kaj ocvrli ali spekli?

Spodaj nekaj stvari, ki so se zgodile pri meni v prejšnjih letih v času pusta . . .



namesto mišk in krofov pustni obročki ali ciambelle


 



pustne kroglice - kastanjole s čokoladno lešnikovo sredico


 

nekaj novih stvari . . .

Rada bi se vsaj malo oddolžila temu mojemu blogu in vam, ki pridete pokukat, če se kaj "dogaja".

Najprej en dober recept, ki sem ga priredila po svojem okusu iz nešteto receptov, ki obstajajo na internetu in v kuharskih knjižicah in knjigah.

3 jajca sem penasto zmešala s 3 žlicami rjavega sladkorja, dodala sem 250 g drobno naribanega korenja, 250 g mandljeve moke (mleti mandlji), 2 žlički vinskega kamna, sok polovice limone, 2 žlici kakava. Narahlo sem premešala z leseno kuhalnico. Pekla sem na 160 stopinj 40 minut.

Sladica je odlična, rahla in sočna.



Želela sem deliti z vami posnetek naše psičke Belle, ki je danes zjutraj takole obirala češnje. Enako dela z vsem sadjem, ki ga doseže (robidnice, grozdje, ribez  . . .)

Spodaj je nekaj fotografij zadnjih izdelkov iz gline. Prijateljico sem povabila z izdelavi  mask - obrazov - izrazov. Spodaj je nekaj teh izrazov, več ali manj posrečenih.

V Štanjelu v kratkem odpiram svojo galerijo, kjer bodo razstavljeni moji izdelki iz keramike pa tudi izdelki Nataše in mogoče v bodoče še koga.
Kaj več in kaj novega, ko se ponovno javim tukaj.

  maske pred glaziranjem . . .

 . . .

 obrazi in svetilke . . .

pred drugim pečenjem

. . . 

. . .

. . .

po drugem pečenju je treba še vroče izdelke direktno iz peči postaviti v gorljive snovi (žagovina, papir, listje  . . . temu se reče redukcija, potem sprati, če hočemo redukcijo ustaviti in čimprej ohladiti, na koncu je na vrsti čiščenje, ki je najbolj zoprno delo, hkrati pa zanimivo, ker odkriva presenečenja . . .  

  take pridejo izpod žagovine, ohlajene in še ne očiščene

 nekaj poskusnih izdelkov v raku tehniki, moja je prva z leve, četrta in peta  

novi izdelki pred novim zidom in novim mini vrtičkom, spredaj naš Mico star 10 let, ki se pridno umiva

Lepo se imejte do naslednjič.

Prvo pravo pomladno popoldne in moj prvi čičerikin namaz - hummus

Današnje popoldne je bilo res prvo tapravo pomladno. Sonce je pridno sijalo, ptički so razposajeno žvrgoleli, cvetovi so se radodarno odpirali. Termometer je kazal 19 stopinj v senci.  Potegnilo me je, da sem posnela nekaj trenutkov, saj si je to popoldne bres sapice to res zaslužilo.

Danes sem naredila tudi moj prvi čičerikin namaz - humus. Že dolgo sem ga imela v mislih, končno mi je uspelo.
Od nekdaj so mi namazi vseh vrst všeč, ker so nekako enostavni za pripravo, dobri, ponavadi tudi zdravi in praktični za pojest. Lahko jih hranim par dni v hladilniku in takoj so pri roki, ko pride lakota. Odlični na kosu doma narejenega kruha.

moj recept je naslednji:

200 g čičerike
voda, ki je ostala od kuhanja čičerike
olivno olje (cca 4 žlice)
1 strok česna
sok 1 limone
2 žlici tahinija (sezamova pasta)
peperoncino
nekaj listkov sveže mete
žlička kurkume 

Za 24 ur sem namočila čičeriko in jo skuhala v rahlo osoljeni vodi (cca 30 minut).  Kuhano čičeriko sem precedila in vodo, v kateri se je kuhala, prihranila. Čičeriko sem dala v posodo za sekljanje, dodala cca 1 dl vode in pričela z mletjem. Čez nekaj časa sem dodala vse ostale sestavine in dobro zmlela.
Humus sem preložila v posodico, okrasila z mletim peperoncinom in meto, pokrila s kuhinjsko folijo in postavila za nekaj časa v hladilnik.

Pri kosilu sem ga dodala rižoti (z olivami, paradižnikovo mezgo in slanimi inčuni). Zvečer sem ga namazala še na sveže pečen kruh.

recept za kruh: 500 g moke (100 g sojine, 100 g koruzne, 100 g bučne in 200 g posebne primorske). 20 g kvasa, 2 dl Donata, 1 dl vode, žlička soli, 2 žlici olivnega olja, lonček orehov, 1/2 lončka sezamovih semen, 1/2 lončka mletih lanenih semen, 1 lonček mletih bučnih semen). Vse skupaj sem dala v posodo kruhomata in nastavila na program za gnetenje in vzhajanje. Po pisku sem testo vzela iz posode in ga položila na pekač ter vzhajala cca 1 uro na toplem. Postavila sem ga v pečico, vklopila na 180 stopinj in pekla 1 uro in 10 minut.

prvo res pomladno popoldne okrog mojega doma

 

   

  










 

njega ne zebe . . .

Včeraj zjutraj je termometer pokazal zunaj  -10 stopinj, danes zjutraj  -11 stopinj. Brrrrrrrrrrrrrrr . . . zima kaže zobe . . .

                                           hm  . . .  bi rekla, da je edini, ki ga ne zebe

spoznala sem nekaj nove divje hrane...

Včeraj zgodaj zjutraj je začelo deževati, tako naenkrat, brez opozorila. Pogledala sem ven in prizor je bil tak, kot da bo deževalo cel dan. Nebo popolnoma sivo z vseh strani in lep dežek je prav "kulturno" padal, brez kakršnih koli dodatnih efektov.

No, lepo, kar naj dežuje, magari cel dan, saj je bil že težko pričakovan.
Toda mogoče je minilo 10 minut in o dežju ne duha ne sluha. Zapihala je rahla burja in nebo je začelo spreminjati svojo podobo. Barve oblakov od sive do svetlo sive, ki so se pomikali in sprehajali sem in tja.

Tudi dobro, mogoče še boljše. Vzamem nahrbtnik z zvezkom in pisalom, dežnikom in peščico piškotov (če me prime lakota) hmm... in se odpeljem proti Pliskovici.

  

 vhod v Hostel Pliskovica iz dvorišča

pogled z dvoriška mladinskega hotela v Pliskovici proti jugu

 pomenek pred startom v novo doživetje

veselo smo zakorakali čez cesto na poljsko pot, kjer so nas čakala zanimiva odkritja

Dario Cortese nam je predstavil kar nekaj rastlin, ki rastejo na naših travnikih in ob poteh...pa nismo vedeli za njihova imena in lastnosti 

Prav kmalu smo srečali rastlino, ki mi ni dala miru najmanj eno leto (raste ob poteh, na robovih travnikov, ob zidovih). Najbolj sem se veselila tega, da je dobila ta rastlina sedaj ime in sicer čober (na zunaj kot mala meta, vonj podoben meti, vendar bolj nežen), cveti svetlo do temno vijolično.

Vesela sem bila tudi spoznanja z divjim korenjem, ki ga sicer srečujem vsak dan, vendar si ga do sedaj nisem upala poimenovati.

Srečali smo veliko gredljatega luka, ki je na zunaj pravi lepotec, pa tudi okus ne zaostaja.

Kraški žepek me je presenetil v dveh različnih aromah, enega sem že dobro poznala, drugega pa sedaj poznam (še bolj mi je všeč njegova aroma, ki je malo nežnejša in vsebuje tudi noto limone).

po dveurnem učenju smo se ustavili na jasi ob kalu (ki ga nisem ujela v objektiv telefona)

ujela sem pa tole malico z divjo hrano: divje korenje, luk, kraški žepek in še kaj, hm... z dodatkom olivnega olja, kruha in odličnega svežega sira. oz. obratno, divjo hrano smo dodali na kruhek, pomazan z olivnim oljem in obložen s koščkom sira... mmmm, kako se to lepo povezuje in dopolnjuje   

 med potjo nazaj smo poglabljali na novo naučene stvari o divji hrani

ko smo prispeli nazaj v vas, smo se pred hostlom osvežili s sirotko, v kateri je bil namočen kraški žepek - odlično!

pridne roke so "strebile" semena navadnega korenja, luka in še česa

za pripravo namaza iz albuminske skute z dodatkom divje hrane, olivnega olja in kraškega terana, ki smo ga jedli na rezinah bučke - res zeloooo dobro.

Preživela sem res prijetne urice... v družbi, kjer sem se naučila veliko novih stvari in spoznala nekaj novih ljudi.

p.s. aja... vreme je bilo ravno pravšnje, kot naročeno, malo sončka, malo oblačnosti, ravno prav burjice...


Udeleženci (ke) smo se zmenile, da naslednje leto spet povabimo Daria in se dobimo, vendar takrat malo bolj zgodaj..... spomladi, ko je na travnikih kar najbolj pisano in nam bo Dario poimenoval in približal še kar nekaj divjih rastlin ... divje hrane.