Zelenjavni ragu z lečo in polento

To vrsto ohrovta sem prvič videla pred približno 5 leti, ko sem se začela spoznavati z jedmi, ki jih pripravljajo v Toskani. Od  tam je prišel moj M. ki mi je pričel govoriti o ohrovtu cavolo nero in mineštri ribollita.
Lansko leto mi je prinesel semena tega ohrovta, s katerim sem založila prijateljice in tudi gospo Mirjam, pri kateri nabavim domačo zelenjavo. Tako sem dobila lepe sadike, ki sem jih posadila v moj mini vrtiček.  Ta ohrovt se je ves čas svoje rasti boril s kar nekaj vrstami živalic, ki so mu hotele do živega in jim je bil zelo všeč. Danes je takšen, preživel je vse živalce in v mrazu se kar dobro počuti.

Dodala sem ga tudi temu zelenjavnemu raguju.

sestavine:
4 žlice oljčnega olja
1 velika čebula
2 žlički soli
2 stroka česna
2 večja korenčka
200 g  rdeče leče
8 listov črnega ohrovta (cavolo nero)
2 žlici paradižnikovega koncentrata
1 zvrhana žlica koruzne moke
žlica posušenega zdrobljenega timijana
žlica posušene zdrobljene bazilike
žlica posušenega zdrobljenega majarona
1/2 žličke posušenega peperončina
2 dl paradižnikovega pireja
vroča voda za zalivanje

500 g koruzna moke (zdrob) za polento
sol
poper
sir (jaz ovčja trda skuta)
parmezan
3 žlice oljčnega olja
nekaj manj kot 2 litra vode

Lečo sem namočila za nekaj ur. Čebulo sem zrezala na majhne kockice, česen drobno sesekljala, korenček sem narezala na majhne kocke. Liste ohrovta sem z rokami osmukala, da sem odstranila sredinski odebljen del in nekaj vlaken, ostali so majhni koščki, ki sem jih s prsti še malo natrgala na manjše krpice.

Čebulo sem solila in počasi pražila nekaj minut na majhnem ognju, dodala česen, čez par sekund korenček , oprano in odcejeno lečo in ohrovt. Podušila sem še nekaj minut, dodala koruzno moko in paradižnikov koncentrat in ostale dišave. Malo sem vse skupaj popražila dodala paradižnikov pire in premešala. Zalila sem z vročo vodo in počasi kuhala, dokler se leča ni skuhala (ne razkuhala).

Za polento sem v visoko kozico zlila vodo, medtem ko se je počasi segrevala, sem zajemala s pestjo moko in jo stresala v vodo. Zraven sem seveda mešala z leseno kuhalnico, da se niso naredile grudice. Solila sem in na manjšem ognju počasi kuhala. Potrebno je bilo kar pogosto mešanje. Polento sem kuhala cca 40 minut. Ko sem odstavila, sem dodala sir in oljčno olje ter dobro premešala.

Polento sem zlila na leseno podlago in počakala kakšnih 10 minut, prerezala sem jo na manjše kose in položila k zelenjavnemu raguju.

Ali tudi vi pripravljate zelenjavni ragu in kaj uporabite pri pripravi? Kakšno polento imate najraje? Koruzno, ajdovo, krompirjevo...? Napišite mi prosim svoje predloge.

Pa še to. Kdo ve, kakšno je slovensko ime za to vrsto ohrovta?

Jesenska frtalja z rdečo peso in feto

Rdeča pesa mi te dni ni dala miru. Običajno jo surovo nastrgam v solato (npr. motovilec, zimski radič, fižol . . .  Ker sem jo pripravila tudi v pečici, celo, zavito v peki papir in pečeno na 170 stopinj cca 40 minut, jo je bilo treba pač potem nekako porabit.

Vedno bolj rada pripravljam enostavne jedi s čimmanj sestavinami (uporabljam pa vedno več začimb). Všeč mi je, če se da sestaviti vse skupaj v enotno jed.
Ponavadi se znajde v hladilniku kakšna zelenjava, sir, jajca . . . ki jih je treba porabit. V shrambi z mokami, rižem, stročnicami  . .  je tudi vedno kaj za porabit čimprej. Tokrat je bil to polnozrnati riž.

Ta frtalja je nastala danes zjutraj, ko je prevladala trenutna ideja.


sestavine za eno trtaljo od 20 cm:

1 jajce
ščepec soli
2 dl mineralne vode
žlička sode bikarbone
žlička mlete kurkume
pol žličke mletega ingverja
žlička zdrobljenega posušenega timijana
žlica grobo mletih lanenih semen
žlica grobo mletih bučnih semen
100 g riževe polnozrnate moke (riž sem dobro zmlela v mlinčku za kavo)

1 srednja na majhne kocke narezana rdeča pesa
50 g fete

listki rukole iz mojega mini vrtička

Testo za frtaljo sem zmešala po vrstnem redu kot je zgoraj navedeno,  ne preredko ne pregosto, toliko, da sem ga lahko približno polovico prelila v ponev, v kateri sem segrela žlico oljčnega olja. Na vrh sem potresla rdečo peso in na grobo nadrobila feto ter navrh prelila še ostalo testo. Frtalja se je pripravljala počasi na majhnem ognju. Vsake toliko sem ogenj povečala za par sekund in potem zopet zmanjšala. Vmes sem jo tudi pokrila s pokrovko. Po približno 15 minutah sem frtaljo s pomočjo krožnika obrnila in jo delala naprej enako kot prej.

Frtalja je zelo dobra, jaz sem pojedla dve rezini in še vedno nisem lačna, čeprav je preteklo od takrat nekaj ur. Mogoče res ni primerna za zajtrk . . .  zato jo bom jedla tudi za pozno kosilo.


tu spodaj lahko kliknete na še nekaj receptov za jedi z rdečo peso, ki sem jih že objavila v preteklosti:


njoki z rdečo peso

 



 piškotki z rdečo peso, kokosom, mandlji . . . 

 



rižota z rdečo peso in rdečim vinom





predelana loška smojka ali repa s prosom v pečici na moj način




Lep pozdrav vsem in lepo se imejte!





   

Aromatičen bučni kolač oblit s temno čokolado

Iz prve letošnje hokaido buče (kupljene) sem naredila odlično bučno pecivo.
Naredila sem tudi bučne njoke z žajbljem in parmezanom in črne tagliatelle (iz riža Venere) z bučo in timijanom. Ta druga dva recepta prideta na vrsto kdaj drugič.

Za osnovo za pecivo sem izbrala recept iz italijanskega bloga tukaj. Kar precej sem ga priredila po svoje po količini sestavin in zelo sem zadovoljna z rezultatom.

sestavine za bučni kolač

300 g bučnega pireja
150 g zmehčanega masla
100 g rjavega sladkorja
3 jajca
naribana lupinica 1 limone (v original.receptu pomarančna)
1/2 žličke mletega cimeta
ščepec ingverja v prahu
ščepec muškatnega oreščka v prahu
ščepec soli
300 g moke (jaz 200 g moke za pecivo Mlinotest, 100 g riževe moke)
2 žlički vinskega kamna (ali pecilnega praška)
1 žlička praška sode bikarbone

100 g temne čokolade 60%
1 žlica oljčnega olja
3 žlice kokosovo riževega mleka


Bučo sem dobro oprala, narezala na velike rezine in dala v pekač, pokrito najprej s peki papirjem nato še z alu folijo na 180 stopinj za 3/4 ure.
Maslo sem penasto zmešala s sladkorjem, postopoma sem dodajala rahlo stepena jajca. Narahlo sem primešala bučni pire, dišavnice, sol. Počasi in narahlo sem primešala še moko pomešano s praški.
Pekla sem v pečici ogreti na 160 stopinj 30 minut, nato sem ugasnila pečico in pekla še 10 minut.

Pecivo sem prelila s temno čokolado, stopljeno nad parno kopeljo, kateri sem dodala malo kokosovo riževega mleka in 2 žlici oljčnega olja.     
 

Naj vas in sebe spomnim na recepte z bučo, ki sem jih objavila v prejšnjih letih.


torta z bučno kremo





rižota z bučo





kremni puding hokaido avokado kvinoja






rižota Venere s Hokaido bučo





Če boste pripravili kaj od tega, kar sem jaz, vam želim veliko veselja pri kuhanju in pečenju in veliko užitkov pri okušanju jedi.

Karkoli boste pripravljali v kuhinji, vam želim enako.

Vesela bom vsakega komentarja tudi takih s pozitivno kritiko.
Do naslednjič, lepo se imejte. 

kremna juha z bučkami in rukolo

Letos, ko na mojem mini vrtičku pridno raste rukola, jo veliko pojemo v solati. Naredila sem tudi pesto. Nekaj sem je razdala.
Zamislila sem si rukolo v juhi in zamisel prav kmalu uresničila.
Naredila sem kremno juho iz krompirja, bučk in rukole, z dodatkom stroka česna in vejice svežega timijana (kraški žepek tudi z mojega vrtička).
Ker je bila meni in mojemu M. všeč, sem drugi dan vajo ponovila, tokrat tudi za povabljene goste kot predjed.

Za 7 ljudi sem skuhala 5 srednje velikih olupljenih in na debele rezine narezanih krompirjev. Ko je bil krompir na pol kuhan, sem dodala tri na široke rezine narezane srednje velike (cca 20 cm)  bučke in kuhala še toliko časa, da so se bučke rahlo zmehčale, vendar so ostale na zunaj še čisto zelene barve. Odstavila sem, dodala strok česna, listke svežega timijana in petkrat sem zajela s prsti v cedilo z rukolo (pet pesti cca) ter tudi rukolo dodala v kozico. Nobenega kuhanja več, nič drugih dodatkov, samo malo soli, ki sem jo dala na začetku, medtem, ko se je kuhal krompir z bučkami. Uporabila sem palični mešalec in naredila kremno juho.
Rukola je naredila v kremni juhi nekakšne temno zelene krpice, zaradi česar je ta nekaj posebnega tudi po strukturi..
Tudi gostom je bila zelo všeč.

Vrtiček je dolg sedem metrov, širok 0,7 metra, na njem uspeva kar nekaj zelenjave, začimbnic in rožic.
Na vrečki s semeni je sicer pisalo, da je rukola divja, v resnici so bila semena gojene rukole. Tudi dobro, po tretji žetvi gre že počasi v cvet, za naslednjo setev (te dni) bom bolj pozorna na vrečko in posejala zares divjo.  

Želim vam še naprej prijetno poletje . . .  do naslednjič.

Cantuccini iz kostanjeve moke z datlji in timijanom

Kaj so cantuccini in od kod prihajajo, sem spoznala šele pred približno štirimi leti. Z njimi se nisem spoznala v Toscani, od koder prihajajo. Bilo je pri nas, v Sloveniji, ko sva z M. obiskala restavracijo na Socerbu. Bil je prvi dan v letu, v restavraciji sva bila gosta samo midva. Jedla sva v veliki jedilnici, v kateri je bil kamin, ki je prijetno grel prostor. Sedela sva za mizo ob oknu in uživala ob jedeh, ki nam jih je nosil g. Milan in vinu, ki nama ga je natočil.
Zunaj je pričelo snežiti. Bilo je res čarobno vzdušje, ki se ga rada spominjam

Ko sva se poslavljala, naju je povabil še v svojo klet polno različnih steklenic, nekaterih že zaprašenih letnikov, v katerih je bilo vino. Ponudil nama je Cantuccine in Vin Santo. Takrat sem jih prvič poskusila in sicer tako, da sem jih potunkala v kozarček z vinom. Tako sem se spoznala z njimi in njihovim izvorom.

Tokrat sem jih naredila malo po svoje, dodala sem kostanjevo moko, datlje, orehe, temno čokolado, timijan. Zraven še mandlje, ki so v originalnem receptu.

 


sestavine:

100 g polnozrnate pšeničke moke Mlinotest
100 g kostanjeve moke iz Toskane (Garfagnana) Lucca
1 žlička sode bikarbone
50 g datljev brez koščic
25 g orehovih jedrc (debelo zdrobljenih)
50 g popraženih mandljev
50 g temne čokolade (uporabila sem 50% kakava glede na to, da nisem dodala sladkorja)
2 jajci
žlica zdrobljenega posušenega timijana (kraški žepek)
2 žlici ruma

Datlje in čokolado sem zrezala na majhne koščke.Vse sestavine sem zgnetla skupaj, naredila podolgovat sploščen valj in ga pekla na 170 stopinj 25 minut. Še toplega sem zrezala na rezine, ki sem jih na pekaču v ugasnjeni pečici posušila.

Dobri.  Za tiste, ki imajo radi bolj sladko, bi bilo potrebno dodati sladkor, mogoče med . . .   

Res so najboljši, ko jih potunkamo v vino pa če tudi ni Vin Santo.
Tega z vinom žal nisem poslikala. Pa kdaj drugič. 

 
  

zeljni zavitki z rdečim rižem Hermes

Zakaj ne bi pripravila zelja malo drugače, kot običajno.
Ne spomnem se, če sem ga kdaj pripravila na ta način, mogoče z mesnim nadevom.
Uporabila sem italijanski rdeči riž Hermes, ki je zelo aromatičen in se kuha malo dlje. Kuhala sem ga, da je ostal še malo al dente in se je potem v zvitkih do konca napel.  Seveda lahko uporabimo kakršen koli riž, v tem primeru bo tudi  izgled in okus malo drugačen.

sestavine
1 glava zelja
200 g kuhanega riža
1 rdeča čebula
olivno olje
sol
ščepec posušenega koriandra
ščepec posušenega timijana
ščepec kumine
ščepec posušenega peteršilja
ščepec popra
1 jajce
2 žlici naribanega ovčjega sira (ali kakšnega drugega sira)

za bešamel
1/2 l riževega mleka
1 žlica riževe moke
1 žlica koruzne moke
50 g masla
muškatni orešček
ščepec kurkume
ščepec ingverja
sol
poper
ščepec suhega koriandra
ščepec mletega  peperoncina
nariban ovčji sir za po vrhu

Čebulo sesekljamo in na olivnem olju popražimo. Jaz čebulo vedno posolim, tako se prej zmehča. 
Zeljni glavi previdno odstranimo zunanje večje liste, jim odrežemo debelejši srednji del (jaz sem uporabila 8 listov, to je 16 polovic). Ostalemu zelju odstranimo debelejše dele in zrežemo na grobo.
Najprej v osoljenem kropu blanširamo polovice listov, da se malo zmehčajo (cca 5 minut), s penovko jih položimo na cedilo. Splaknemo z mrzlo vodo. Potem v isti vodi blanširamo še ostalo zelje in ravno tako ohladimo pod mrzlo vodo. Zelje sesekljamo.
Rižu dodamo stepeno jajce, čebulo, zelje, začimbe in 2 žlici naribanega sira. Nadev je pripravljen.

Bešamel pripravimo tako, da maslo na majhnem ognju stopimo, mu dodamo moko, začimbe, premešamo in dodamo mleko. Dobro premešamo in ko se bešamel primerno zgosti, odstavimo. Bešamel naj ne bo pregost, po potrebi mu dodamo še malo riževega mleka.  

Zeljne liste obložimo z zvrhano žlico nadeva, zavijemo in damo na pekač, ki smo ga prej malo pomazali z bešamelom. Čez zavitke prelijemo bešamel in damo v pečico na 180 stopinj za 35 do 40 minut.

Tudi po peki je bešamel ostal še vedno kremast, odličen za preliv pečenim zavitkom.

Ti zavitki so zelo primerni kot predjed, npr. ko imamo napovedane goste, saj jih lahko pripravimo tudi prejšnji dan ali prej vse pripravimo in jih dokončamo v zadnjem trenutku. Lahko jih uporabimo kot prilogo k npr. mesu ali pa pojemo kot samostojno jed

Ne samo dobri, odlični so. Ko jih postrežemo, jih za še bolj bogat okus potresemo z naribanim parmezanom.





 

kruh iz 5 vrst moke s posušenimi paradižniki, timijanom in baziliko

Rada pečem kruh in različnih vrst moke, tokrat sem mu dodala posušene paradižnike in dišeča zelišča.
 





sestavine:

150 g pšenične polnozrnate moke Mlinotest
100 g pirine polnozrnate moke Mlinotest
100 g riževe moke
50 g koruzne moke Mlinotest
50 g kostanjeve moke
10 g svežega kvasa
1 žlička sode bikarbone
1 žlička sladkorja
1 žlička soli
2 žlici olivnega olja
3 dl tople vode + 1/2 dl za kvasec
7 polovičk posušenega paradižnika
peščica sveže bazilike
1 žlička sesekljanega svežega timijana

Naredila sem kvasec iz vode, kvasa in sladkorja.
V posodo za peko kruha sem zlila 3 dl tople vode, dodala žličko soli in 2 žlici olivnega olja. V skledi sem pomešala vse vrste mok, dodala sodo bikarbono. Moke sem z žlico preložila v posodo za peko kruha, navrh sem dala kvasec in primešala malo moke. Pustila sem nekaj minut, da je kvas začel delovati in vklopila kruhomat na 8 (gnetenje in vzhajanje).
Ko je testo "prišlo" skoraj do vrha posode, sem ga vzela ven in ga na delovni plošči rahlo premesila. Dala sem ga v pekač in ga položila v pečico. Vklopila sem pečico na minimum in pustila ponovno vzhajati kakšnih 15 minut..
Povečala sem temperaturo za 180 stopinj in pekla 45 minut. 

Dobila sem aromatičen kruh. Takšen kruh je odličen z vsemi vrstami namazov in kot priloga k različnim jedem.  

pesto iz korenja

Zadnje čase res manj pišem in poredko objavljam recepte, to pa ne pomeni, da ne kuham in preizkušam novih receptov. Kar nekaj bi jih bilo, ki bi jih rada predstavila tudi vam, vendar enostavno jedi prej izginejo v želodčke, ne da bi jih utegnila poslikati. Recepti in objave brez fotografij pa skoraj ne pridejo v poštev, saj fotografije v veliki meri dodatno predstavijo temo, o kateri pišemo. Moje fotografijeso, tudi ko mi jih uspe narediti slabše kvalitete, naredim, kar je v moji moči s tem, kar imam na razpolago, to je telefon.

Zaenkrat je tako, v bodoče pa . . . mogoče nabavim fotoaparat s kakšnim specialnim objektivom.
Fotografiranje me je vedno privlačilo. Tudi razvijala sem črnobele fotografije sama. Dolgo let nazaj sem imela Zenit, ki je bil za tiste čase kar v redu. Treba je bilo nastavljat svetlobo, čas itd. Potem sem počasi izgubila stik s fotoaparatom, novejšega nisem nikoli nabavila razen čisto enostavnega Kodaka.. Potem je prišel čas mobilnih telefonov z vgrajenim fotoaparatom in to je bila zame praktična rešitev, kar se fotografiranja tiče, kerje vedno pri roki.


Pesto iz korenja sem naredila že parkrat in mi je bil všeč, zdaj pa mi je uspelo da vam tudi predstavim svoj recept. Na internetu so recepti, jaz sem iz vseh, ki mi jih je uspelo dobiti pobrala tisto, kar mi je ustrezalo, dodala nekaj svojega in tokrat je nastal ta pesto:  

sestavine
200 g očiščenega korenja
50 g grobo mletih in popraženih mandljev
1 strok česna
3 večje ali 5 manjših lističev svežega žajblja /odstranila sem srednji del in polovičke lističev sesekljala)
3 vejice svežega timijana (jaz limonov timijan - obrala sem drobne lističe)
sol
ščepec ingverja v prahu
ščepec kurkume v prahu
extra deviško olivno olje od 50 do 100 ml

dodala za testenine:
5 rezin posušenega paradižnika
sveža bazilika

Očiščeno korenje sem narezala na večje kose. Kuhala sem ga v osoljeni vodi na zmernem ognju 15 minut.
Grobo mlete mandlje sem popražila v vroči ponvi. Olupila in sesekljala sem strok česna.
3 žlice olivnega olja sem segrela, odstavila in na njem razpustila česen, timijan, žajbelj, ingver in kurkumo, da je vse skupaj začelo oddajati aromo. Pustila sem ohladiti.
V sekljalnik sem dala mandlje, kuhano korenje, česen in začimbe v olivnem olju in vklopila za nekaj sekund. Dodala sem še malo olivnega olja in ponovno vklopila. V pestu so ostali tudi malo večji koščki korenja, nisem ga zmlela v popolno kašo.       

Pesto sem jedla namazan na polnozrnatih krekerjih. Tako mi je bil všeč, da bi ga še kar mazala  . . . in jedla 

Za večerjo sem ga jedla s kvinojinimi špageti. Posušene paradižnike sem dodala v vodo, v kateri so se kuhali špageti, da so se zmehčali in oddali nekaj arome špagetom. Kuhane špagete sem odcedila  (pozor:  vodo sem prestregla v posodo). Špagete sem stresla nazaj v kozico, v kateri so se kuhali, jim dodala pesto in sesekljane paradižnike, po potrebi dodala malo vode, v kateri so se kuhali, dobro premešala in servirala.
Po vrhu sem potresla natrgane lističe bazilike.     

Če boste pripravili tudi vi pesto iz korenja, vam želim dober tek!

zelenjavna frtalja z amarantom

Pregledovala sem svojo shrambo (je bolj shrambica, ampak zelo praktična in koristna).
Našla sem še dve vrečki amaranta, ki jima bo v kratkem pretekel  rok trajanja.
Ja. . .  res je potrebno vsake toliko narediti revizijo in kontrolirat, kaj sploh je v shrambi in preveriti roke trajanja.

Tisti, ki še niste nič prebrali o amarantu, si lahko nekaj preberete npr.  tukaj.


Najprej sem ga parkrat dobro sprala (to je treba opraviti v cedilu z zelo majhnimi luknjicami, ker drugače nam zelo majhna zrnca lahko uidejo.)  Počasi sem ga kuhala približno 30 minut, da je nastala nekakšna "papica". Zrnca so res drobna in če jih želimo opazovati, ko so kuhana je mogoče potrebno povečevalo . .  no vsaj zame. Izgledajo kot nekakšne mikro ploščice z repkom.
Pustila sem ga ohladiti. Medtem sem pripravila druge sestavine.

sestavine za 2 manjši frtalji (premer cca 15 cm)

1 jajce
1 srednje velik korenček
1 bučka velikosti korenčka
3 žlice kuhanega amaranta
1 žlica koruzne moke (jaz Mlinotest)
1 žlica polnozrnate moke ali (jaz tokrat črna moka Mlinotest)
ščepec soli
1 žlica svežega  sesekljanega timijana
ščepec vinskega kamna

dve žlici olivnega olja za dno ponve

Bučko sem naribala na trakce, prav tako korenček, dodala sem stepeno jajce in vse ostale sestavine. Testo sem pustila stati 10 minut.
V ponvi sem segrela žlico olivnega olja (ne prevroče,da se ne pokadi).V ponev sem položila večjo zajemalko testa in počasi na nizkem ognju na vsaki strani pekla približno 7 minut.



Z okusom frtalje sem bila zelo zadovoljna (več, kot sem pričakovala).
Ponudimo jo lahko kot samostojen obrok, saj vsebuje beljakovinsi del, ogljikove hidrate in zelenjavo. Primerna je tudi za predjed,  malico ali lahko večerjo.

jajčevci in paradižnik s sirom in timijanom

Poletje se . . .  vsaj po koledarju bliža koncu.
Menim, da si ga vsi želimo podaljšati . . .  najmanj do konca oktobra . . . ali še celo do konca novembra  . .  no jah, seveda . . . kar misli si . . .
Da bi bili tako lepi dnevi, kot so zadnji. Meni so ti najljubši  . . .  ne pretopli, ne prehladni, čez dan še vedno močno sije sonček, ponoči kakšna nevihta  . . . pa ne vsako noč.
Narava je močno živa in na vrtovih zelenjava veselo uspeva . . . brez zalivanja bi rekla. Pri bližnjih pridelovalcih zelenjave še vedno dobim paradižnik, melanzane, bučke, paprike, blitvo, rukolo, zelje, ohrovt, por, radič, kumare . . . sveža domača zelenjava je vsak dan na krožniku.

Ta recept  . . . če se temu lahko reče recept . . . sem dobila iz prve roke od gospe Mirjam, pri kateri že od spomladi nabavljam vsak teden zelenjavo. Zelenjavo dobim pri dveh "proizvajalcih". Eni so iz Velikega dola eni iz Malega dola pri Komnu. Malo konkurence je potrebno . . .  no . . .  se hecam.

Torej, vprašala sem Mirjam v domačem kraškem narečju, ki gre nekako tako;  . . . kaku pej ti nardiš melancane? . . . M: vješ kej, jest nardim taku. Zrjžm mlancane na krohce prbližno 1 cm dbjele, potle zrjžm tdi pomidore na krohce 1 cm dbjele, obuoje z objeh strni popečm u v-liki ponvi, n fetu mlancane dan kuoščk sira in fetku pršuta in pokrijm s fetu pomidore. Denm u pečicu z 15 mnut n višju temperaturu in . . .  provjerej . . . bš vidla, kaku je fino . . .

Sem provjrla  . .   in je blo rjes nznansko . . .  fino.

Če ste razumeli zgornji najih pogovor, poskusite po tem enostavnem receptu tudi vi . . . jaz sem naredila samo s sirom in na koncu potresla z limoninim timijanom in pokapala z olivnim oljem.
Jajčevce sem z obeh strani popekla na pekaču (pizzopek), proti koncu dodala še rezine paradižnika, potem pa preložila za 15 minut v močno ogreto pečico (210 stopinj), Malo pred koncem sem vzela pekač iz pečice potresla s sesekljanim svežim timijanom in pokapala z olivnim oljem ter vrnila še za par minut v pečico.  

Pa še to: folijo za pečenje sem pred uporabo  navlažila pod vodo, jo ožela, raztegnila na pekač, na roko kanila par kapljic olivnega olja in premazala folijo.

v ene sem dala ovčji sir

v druge pa kar sotilete . sir v lističih . . .

 menim, da lahko  uporabimo kakršenkoli sir, ki nam je všeč,


 
to je nekaj res zelooo dobrega  . . . če boste poskusili tudi vi . . .  dober tek!

solata s stročjim fižolom, listi rdeče pese, feto . . .

V tej vročini za kosilo ali večerjo (za nekatere ob kosilu ali večerji) verjetno ni nič bolj primernega in boljšega od osvežujoče in zdrave solate, sestavljene iz zelenjave, ki trenutno raste na vrtovih ali jo kupimo na tržnici . . . v najslabšem primeru v trgovini.

Moja je tokrat iz spodaj navedenih sestavin, med katerimi so tudi listi rdeče pese.

Jaz sem peclje ločila od listov, jih narezala na cca 5 cm dolge koščke, liste zrezala na trakove. Blanširala sem jih v osoljeni vreli vodi in sicer najprej 5 minut peclje, nato sem dodala še liste in blanširala še 2 minuti. Na hitro sem ohladila pod tekočo mrzlo vodo.  

sestavine za solato za 2 osebi::

300 g kuhan rumen stročji fižol
200 g blanširani listi rdeče pese (s peclji)
70 g fete
strok česna
vejica svežega limonovega timijana
nekaj listkov sveže bazilike
nekaj listkov sveže mente
EDOO (extra deviško olivno olje)
žlica limonovega soka


Stročji fižol skuhamo v osoljenem kropu (jaz sem kuhala cca 20 minut na počasnem ognju). Precedimo ga in ga ohladimo pod mrzlo tekočo vodo.
V skledo damo stročji fižol, blanširane liste rdeče pese, na drobno zrezan česen in limonov sok. Olivno olje malo segrejemo, da postane toplo, vanj damo sesekljan timijan, baziliko in mento, pustimo kakšno minutko, da zelišča spustijo aromo in dodamo solati. Dodamo še nadrobljeno feto in narahlo premešamo.


 

Solata je pripravljena za serviranje in  . . . dober tek!

bučke s prosom, blitvo, feto in še čim

Sezona bučk je na višku in meni so . . . ne . . .  ne dobro obrodile. Meni so zelo všeč in ker jih dobim po ugodni ceni z domačega vrta kmeta, so pogosto na krožniku.

Pri tej vročini se mi jih ne da pripravljati na sto načinov, zato jih pogosto naredim na ta način. To je tudi prilika, da porabim še kakšne druge sestavine, ki jih imam v hladilniku, pa se mi ne da zopet razmišljati kako bi jih pripravila. Ja . . .  domišljija in kreativnost pri takih visokih temperaturah ne pride do izraza  . . .  pošteno povedano . . . ne da se mi.

Tudi pri tej jedi se segreva kuhinja, ker rabimo pečico in nekaj minut kuhanja na štedilniku (proso, blitva). Vendar proso se hitro skuha, blitvo na hitro blanširamo, pečico pa čimmanj odpiramo.



moj recept je tokrat takšen:

sestavine za 2 pekača cca 20 x 35 cm ali 1 velik pekač od pečice

200 g prosa
5 srednje velikih bučk
cca 250 g blanširane blitve
100 g fete
50 g naribanega parmezana
200 g albuminske skute
3 jajca
3 žlice koruzne moke Mlinotest
sol
svež timijan
sveža menta
1/2 pecilnega praška

Proso dobro operemo in skuhamo (15 minut). Pustimo da se ohladi.  Jaz sem primešala žlico olivnega olja, da se proso, ko je ohlajeno lažje loči.
Medtem naribamo bučke na rezance. Pustimo v cedilu, da odteče tekočina.
Bučkam primešamo nasekljano blitvo, proso, stepena jajca, skuto, zdrobljeno feto, parmezan, koruzno moko, pecilni prašek.in na olivnem olju segreto sesekljano mento in timijan. Po potrebi dosolimo.

Maso preložimo v pekač in pečemo v pečici na 170 stopinj 40 minut.

Ko se torta ohladi, jo zrežemo na kocke in ponudimo.

Zelo primerno kot prigrizek, za piknike . . . V bistvu je to samostojna jed, ki jo lahko jemo kadarkoli in kjerkoli.

rdeči riž Hermes z bučkami in kremo iz belega fižola, timijana in loviže

Dobila sem bučke direktno iz domačega (ne mojega vrta), v shrambi je rdeči riž že kar nekaj časa čakal na pravo priložnost in bel fižol tudi. 

Pa sem v Google vtipkala te sestavine in našla pravo stvar. Ko sem videla pri njej jed, sestavljeno iz bučk, rdečega riža in belega fižola, sem si rekla, da to čimprej naredim. Ta čimprej se je zgodil te dni in mi ni žal . . .  še se bo ponovilo.

Nekaj stvari sem spremenila in zamenjala nekaj sestavin. Naj omenim, da sem v fižolovo omako pri drugi "degustaciji" dodala žlico ovčjega kremnega sira in je bilo še bolj okusno.

sestavine za 4-5 oseb

200 g belega fižola cannellini
200 g rdečega riža (jaz italijanski Hermes)
5 srednje velikih mladih bučk (12 do 16 cm)
1 čebula
2 stroka česna
nekaj vejic svežega timijana (jaz limonov kraški žepek)
nekaj listkov loviže
olivno olje (jaz za dušenje čebule in bučk 5 žlic, za fižolovo omako 4 žlice)
sol
voda za kuhanje riža in fižola

Fižol sem namočila čez noč v vodi. Ravno tako sem namočila čez noč riž.

Fižol sem sprala in dala kuhat v hladno vodo. Proti koncu kuhanja sem dodala ščepec soli.
Tudi riž sem sprala in dala kuhat v toplo vodo. Med kuhanjem sem ga solila. Oboje sem kuhala približno 30 minut. Riž sem odcedila in ga dala na stran.

Kuhan fižol sem dala v višjo posodo. Olivno olje sem malo segrela, dodala sesekljan strok česna, timijan in lovižo. Pustila sem, da so se arome "razživele" in zadišale ter dodala fižolu. Vse skupaj sem zmiksala s paličnim mešalnikom v kremo. Dodala sem še nekaj žlic vode, v kateri se je kuhal fižol, da je dobila krema tapravo konsistenco (ne preveč gosta, niti preveč redka).

Bučkam sem odstranila končne dele in jih zrezala na majhne kocke. Čebulo sem sesekljala, ravno tako česen. Na olivnem olju sem najprej kratko popražila čebulo, dodala sem česen, bučke in timijan. Dušila oz. še bolje rečeno rahlo pražila sem vse skupaj še 20 minut. Primešala sem riž in ugasnila.

Na krožnike sem dala po 5 žlic fižolove kreme, na sredino pa 5 zvrhanih žlic riža z bučkami.

Odlično je. Poskusite  . .  če nimate rdečega riža lahko ustvarjate s kakšno drugo vrsto riža ali s kvinojo, lečo, ječmenom. Vendar je ta riž nekaj posebnega s svojo barvo, konsistenco, aromo in okusom.

korenčkova kremna juha s timijanom

Čisto navadna kremna korenčkova juha, pa vendar nekaj posebnega zaradi posebne arome, ki jo doda prej segreti timijan v olivnem olju. Recept sem dobila pri njemu, kuharskemu chefu, katerega blog je res interesanten. Njegovi recepti so mi všeč, ker so enostavni in hkrati nekaj posebnega. Veliko piše o hrani, sestavinah, zdravi prehrani itd. Za tiste, ki ne obvladajo dobro italijanskega jezika, bo seveda malo težje . . .  jah . . .  eni bolje italijansko, drugi veliko bolje angleško . . .  striček google nam seveda želi pomagat pri prevajanju, vendar se pri tem zelo opleta . . .

Poglejmo recept in navodila za pripravo . . .  v slovenščini. Moje količine so čisto malo spremenjene pa tudi postopek kuhanja korenja je malo drugačen.


sestavine:

500 g očiščenega korenja
2 lovorjeva lista (jaz posušena)
cca 1 l zelenjavne juhe (ali vode)
1 šopek (cca 5 vejic) svežega timijana
cca 3 dl riževega napitka
extra deviško olivno olje (jaz 4 žlice)
sol

 

Korenje kuhamo skupaj z lovorjevimi listi cca 20 minut.

V skledico damo olivno olje in sesekljan svež timijan ter postavimo nad vrelo vodo (banjomarija) za 10 minut, toliko da se razvije aroma timijana.
Korenje spasiramo s paličnim mešalcem (prej odstranimo lovorjeve liste) in po potrebi razredčimo z rastlinskiim mlekom (napitkom).
Olivno olje s timijanom dodamo korenjevi juhi, juho pustimo stati vsaj 5 minut preden postrežemo.

Rižota Venere s hokaido bučo

Letos sem pridelala dve hokaido buči (bravooo!!!). Posadila sem namreč dve hokaido semeni in ti dve semeni sta zrasli v velika grma, ki sta rastla v dolžino par metrov, delala ogromno cvetov in na vsakem steblu sta se razvili vsaj dve majceni bučki, od katerih se je razvila do konca samo po ena na vsaki rastlini.

 to je bil moj letošnji pridelek hokaido buč  

Ker sem bila zelo ponosna na moj pridelek in sem si močno želela nekaj narediti iz njih, sem se odločala med mnogimi variantami, kako pripraviti bučo hokaido, da bom zadovoljna s svojim izdelkom in njegovim okusom. 

Ker imam italijanski riž Venere, sem se odločila za rižoto. Upala sem, da bom lahko lepo uporabila kontraste okusov, vonjev in barv sestavin. Moram reč, da sem bila prijetno presenečena. 

Riž Venere raste v Italiji, gojijo ga v Padaniji, največ v okolici Vercellija in Novare. Vzgojili so ga iz črnega riža in vrst riža italijanskega porekla leta 1997 (kitajski raziskovalec v Italiji), ker originalni črni riž ne bi uspeval v italijanskih klimatskih razmerah. Riž Venere je prijetne arome, ki se pri kuhanju močno razvije in diši po pravkar pečenem kruhu.

Rižota Venere s hokaido bučo

Inspiracijo sem dobila na tem blogu. Recept sem priredila po svojem trenutnem občutku in nastala je ta rižota:

 

sestavine za 2 osebi:

1 buča hokaido (očiščena 400 g)

100 g riža Venere

1 rdeča čebula

5 žlic olivnega olja

1 dl belega vina

sol

nekaj listkov svežega timijana

nekaj listkov svežega majarona

100 ml sladke smetane

 

Bučo sem umila, prerezala na pol in odstranila semena in niti (spravila jih bom za naslednjo setev . . .  letos sem zelo težko dobila semena)

zrezala sem jo na večje rezine, malo posolila in jo dala v pečico (na pekaču zavito v alu folijo) za cca 30 minut na 180 stopinj

V kozici sem podušila čebulo, dodala riž, solila, zalila z 1 dl belega vina, počasi dušila. Rižoti sem dodajala postopoma vrelo vodo in kuhala na zmernem ognju cca 1 uro. Riž Venere se kar dolgo kuha in ne naraste tako kot navaden riž.

Medtem, ko sem delala rižoto, sem po 30 minutah vzela iz pečice bučo, polovico sem zrezala na kocke (skupaj z lupino, ki je ravno pravšnja za pod zobe, ne pretrda ne premehka in okusna) ostalo sem dala v visoko posodo, dodala 1 dl sladke smetane in zmiksala s paličnim mešalnikom v kremo.

V tem času je bil riž kuhan. Dodala sem mu listke timijana, majarona in kocke buče. Premešala. 

Na krožnike sem z žlico in vilicami dekorirala bučno kremo, na sredino sem servirala rižoto in okrasila s timijanom in majaronom.

Rižota je odličnega okusa. Riž Venere se po svojem vonju in okusu odlično ujema z nežnim vonjem in okusom buče.

Mene je ta rižota takoj osvojila. Priporočam kot predjed v manjših porcijah, (lahko bi se naredilo 4 manjše porcije, s tem, da dodamo še 50 g riža).  Kot predjed bi bila čisto dovolj, saj s svojim posebnim prijetnim okusom in bogatostjo takoj osvoji.  Lahko se jo poje, tako kot jaz, kot glavno jed in to za kosilo . . .  in večerjo,  . . . tako je . . . če nikogar ni zraven, ko se kaj odličnega skuha.   

Prav gotovo ponovim vajo v prihodnosti, takrat za večjo družbo.

Če jo boste naredili tudi vi . . .  pa prijetno okušanje!