Aromatičen bučni kolač oblit s temno čokolado

Iz prve letošnje hokaido buče (kupljene) sem naredila odlično bučno pecivo.
Naredila sem tudi bučne njoke z žajbljem in parmezanom in črne tagliatelle (iz riža Venere) z bučo in timijanom. Ta druga dva recepta prideta na vrsto kdaj drugič.

Za osnovo za pecivo sem izbrala recept iz italijanskega bloga tukaj. Kar precej sem ga priredila po svoje po količini sestavin in zelo sem zadovoljna z rezultatom.

sestavine za bučni kolač

300 g bučnega pireja
150 g zmehčanega masla
100 g rjavega sladkorja
3 jajca
naribana lupinica 1 limone (v original.receptu pomarančna)
1/2 žličke mletega cimeta
ščepec ingverja v prahu
ščepec muškatnega oreščka v prahu
ščepec soli
300 g moke (jaz 200 g moke za pecivo Mlinotest, 100 g riževe moke)
2 žlički vinskega kamna (ali pecilnega praška)
1 žlička praška sode bikarbone

100 g temne čokolade 60%
1 žlica oljčnega olja
3 žlice kokosovo riževega mleka


Bučo sem dobro oprala, narezala na velike rezine in dala v pekač, pokrito najprej s peki papirjem nato še z alu folijo na 180 stopinj za 3/4 ure.
Maslo sem penasto zmešala s sladkorjem, postopoma sem dodajala rahlo stepena jajca. Narahlo sem primešala bučni pire, dišavnice, sol. Počasi in narahlo sem primešala še moko pomešano s praški.
Pekla sem v pečici ogreti na 160 stopinj 30 minut, nato sem ugasnila pečico in pekla še 10 minut.

Pecivo sem prelila s temno čokolado, stopljeno nad parno kopeljo, kateri sem dodala malo kokosovo riževega mleka in 2 žlici oljčnega olja.     
 

Naj vas in sebe spomnim na recepte z bučo, ki sem jih objavila v prejšnjih letih.


torta z bučno kremo





rižota z bučo





kremni puding hokaido avokado kvinoja






rižota Venere s Hokaido bučo





Če boste pripravili kaj od tega, kar sem jaz, vam želim veliko veselja pri kuhanju in pečenju in veliko užitkov pri okušanju jedi.

Karkoli boste pripravljali v kuhinji, vam želim enako.

Vesela bom vsakega komentarja tudi takih s pozitivno kritiko.
Do naslednjič, lepo se imejte. 

piškotki z arašidi in drugimi dobrimi sestavinami

V shrambi sem imela vrečko praženih arašidov, ki je kar bila tam. Nekaj mesecev nazaj sem jih kupila, ker na vrečki ni pisalo praženi slani temveč samo praženi. Povsod beremo, naj bi jedli raje nepražene surove arašide vendar jih jas nisem uspela še nikjer dobiti.

Lotila sem se lupiti in jesti te arašide in kot vsi vemo, ko se jih enkrat lotimo je težko ustaviti se  . . . vsaj pri meni je tako. Vemo tudi, da so zelo zdravi vendar tudi zelo kalorični. Torej sem potem vrečko zaprla in razmislila, kako bi jih uporabila . . .  mogoče v piškotkih . . . ki bi bili zdravi in hkrati dobri.

Nastali so tile piškotki, zelo dobri in zdravi . . .  pa tudi kalorični. Pa kaj  . . . en piškotek na dan  . . . ali dva . . . 

sestavine:

50 g arašidove moke (mleti arašidi) bolj je podobno arašidovemu maslu, saj imajo arašidi veliko maščobe
50 g mandljeve moke (mleti mandlji) podobno kot pri arašidih nastane
50 g kokosove moke (mleti kokosovi kosmiči)
50 g kostanjeve moke
50 g sezamovih semen
žlica vanilijevega sladkorja
1 jajce
50 g philadelphia sira
50 posušenih brusnic

za preliv
temna čokolada za kuhanje
žlica oljčnega olja
3 žlice vode

Presejala sem kostanjevo moko, dodala ostale moke, vanilijev sladkor in z rokami premešala. Jajce sem rahlo stepla, dodala philadelphia sir, dobro premešala in dodala mokam. Zamesila sem testo, mu dodala brusnice in še malo premesila.
Testo sem zavila v prozorno folijo in dala v hladilnik za pol ure.
Nato sem s prsti oblikovala za oreh velike kroglice, jih med dlanmi rahlo sploščila in položila na pekač obložen s peki papirejem.
Pekla sem 15 minut na 170 stopinj.
Čokolado sem stopila nad paro, ker je bila pregosta sem jo zredčila z žlico oljčnega olja in nekaj žlicami tople vode.
Ohlajene piškotke sem pomakala v stopljeno čokolado in dala na rešetko, da se je čokolada strdila.
  

Lep konec tedna vam želim in na svidenje v februarju.

Cantuccini iz kostanjeve moke z datlji in timijanom

Kaj so cantuccini in od kod prihajajo, sem spoznala šele pred približno štirimi leti. Z njimi se nisem spoznala v Toscani, od koder prihajajo. Bilo je pri nas, v Sloveniji, ko sva z M. obiskala restavracijo na Socerbu. Bil je prvi dan v letu, v restavraciji sva bila gosta samo midva. Jedla sva v veliki jedilnici, v kateri je bil kamin, ki je prijetno grel prostor. Sedela sva za mizo ob oknu in uživala ob jedeh, ki nam jih je nosil g. Milan in vinu, ki nama ga je natočil.
Zunaj je pričelo snežiti. Bilo je res čarobno vzdušje, ki se ga rada spominjam

Ko sva se poslavljala, naju je povabil še v svojo klet polno različnih steklenic, nekaterih že zaprašenih letnikov, v katerih je bilo vino. Ponudil nama je Cantuccine in Vin Santo. Takrat sem jih prvič poskusila in sicer tako, da sem jih potunkala v kozarček z vinom. Tako sem se spoznala z njimi in njihovim izvorom.

Tokrat sem jih naredila malo po svoje, dodala sem kostanjevo moko, datlje, orehe, temno čokolado, timijan. Zraven še mandlje, ki so v originalnem receptu.

 


sestavine:

100 g polnozrnate pšeničke moke Mlinotest
100 g kostanjeve moke iz Toskane (Garfagnana) Lucca
1 žlička sode bikarbone
50 g datljev brez koščic
25 g orehovih jedrc (debelo zdrobljenih)
50 g popraženih mandljev
50 g temne čokolade (uporabila sem 50% kakava glede na to, da nisem dodala sladkorja)
2 jajci
žlica zdrobljenega posušenega timijana (kraški žepek)
2 žlici ruma

Datlje in čokolado sem zrezala na majhne koščke.Vse sestavine sem zgnetla skupaj, naredila podolgovat sploščen valj in ga pekla na 170 stopinj 25 minut. Še toplega sem zrezala na rezine, ki sem jih na pekaču v ugasnjeni pečici posušila.

Dobri.  Za tiste, ki imajo radi bolj sladko, bi bilo potrebno dodati sladkor, mogoče med . . .   

Res so najboljši, ko jih potunkamo v vino pa če tudi ni Vin Santo.
Tega z vinom žal nisem poslikala. Pa kdaj drugič. 

 
  

marmelada iz kutin in izabele

Pred tednom sem pobrala še zadnje grozde izabele, pri Mirjam pa sem dobila lepe kutine.

Pred kratkim sem odprla zadnji kozarček marmelade, narejene iz kutine in izabele, ki sem jo naredila pred 2 leti in je bila še vedno odlična (bi rekla, da s časom vedno boljša).

Ker sem imela ves "material" pri roki, sem se odločila takšno marmelado ponovit. 

Dobila sem zelo aromatično, malenkost  kiselkasto marmelado. Menim, da se bo okus sčasoma še razvil. Barva je zelo posebna, nekaj med fuksijo in rdečo, vonj in okus pa res specialen. 

sestavine:
1 l izabelinega gostega soka (postopek priprave tukaj)
7 večjih sadežev kutine
7 žlic rjavega sladkorja
50 g bele čokolade
2 žlici ruma
cca 1/2 l vode

Pripravila sem gost izabelin sok, mu dodala na rezine narezane, neolupljene, oprane kutine, kmalu zatem še  sladkor. Kuhala sem približno 1/2 ure, da so se kutine zmehčale, nato pa spasirala marmelado s paličnim mešalcem. Dodala sem belo čokolado , rum in vodo po potrebi, ker je bila marmelada zelooo gosta.
Kuhala sem še kakšnih 10 minut in potem marmelado napolnila v vroče kozarčke ter zaprla z vročimi pokrovčki (previdno, da se nisem opekla). Kozarčke sem namreč prej sterilizirala v pečici na 100 stopinjah. Dobro zaprte kozarčke z marmelado sem položila nazaj v ogreto in ugasnjeno pečico, kjer sem jo pustila, da se je popolnoma ohladila..  

Izabelin domači puding

Letošnja trgatev je v glavnem zaključena. Mošt se počasi spreminja v vino.  
Moja trgatev pa še traja. Na mojem dvorišču rasteta dve trti izabele.Izabela lahko ostane na trti še dolgo v jesen.
Ta vrsta grozdja . . .  bi rekla, ni všeč vsakemu, ima poseben vonj in okus. Trte ni potrebno škropiti, raste kot nora in običajno tudi dobro rodi. Letos je obrodila tako tako, srednje. Nekaj grozdov se poje sproti, naredila bom še kakšno sladico, za marmelado je bo verjetno zmanjkalo. To sem delala lansko leto, ko je bila letina obilnejša in je je še nekaj v shrambi. Meni je to ena najboljših marmelad, intenzivna po okusu in vonju, ki se s segrevanjem spremeni in vonj in okus nista več enaka tistemu grozdnemu . . . še boljša postaneta.   
Pri peki peciva jaz pustim kar cele jagode, tako, da se koščice, ko se pecivo je, odstrani . . .  ali pa pogrize in poje. Mene ne motijo koščice, naredim z njimi, kot mi trenutno paše.
Tokrat sem naredila iz soka izabele nekakšen domač puding, oz. grozdno kremo. Sladica je narejena iz soka izabele.
To preprosto sladico po imenu sugo d'uva so včasih delali v Italiji (Emiglia Romagna) v času trgatve.Praviloma se dela iz mošta. "Speštano" grozdje se pusti stati čez noč, da se prične vretje, drugi dan se iztisne in precedi sok in se naredi ene vrste puding.

Jaz sem grozdje "speštala", malo segrela, da je lupina spustila svojo barvo (verjetno še kakšne sestavine) in takoj naredila sladico. 


sestavine za 4 manjše porcije

1 kg jagod grozdja izabela
2 žlici vanilijevega sladkorja
3 žlice moke

sladka smetana po želji
jagode grozdja izabela po želji
čokoladne mrvice po želji

Iz kilograma jagod je nastalo 7 dl soka. Pol litra soka sem počasi segrevala, v ostali sok sem zamešala moko in pridno razmešala, da so se razpustile grudice. Prilila sem še malo soka in vse skupaj dodala soku v kozici. Na lahkem ognju sem počasi kuhala kakšnih 5 minut, dodala sem vanilijev sladkor, premešala in servirala v majhne skodellice.

Okrasila sem z grozdnimi jagodami.

Potem sem si dala malo duška  . . . tako, da sem v kozarček najprej natočila še vroč puding, na vrh naložila cca 10 jagod izabele, stepeno sladko smetano in koščke čokolade. Vzela sem žličko . . .  in uživala v teh okusih in strukturah . . .  božansko dobro . . . poskusite tudi vi, mogoče s kakšnim drugim grozdjem, če nimate izabele.

 

čokoladne dobrote z oreščki, suhim sadjem in kosmiči

Te dni je res pošteno vroče in od sladic paše kakšno osvežilno hladno pecivo s svežim sadjem, sladoledi . . .  jaz pa vam predlagam te kupčke in ploščice s čokolado . . . saj jih lahko poskusimo tudi zdrobljene v sladoledu. Trenutno nimam primernega recepta v bazi, ker zadnje čase bolj malo pečem in še manj poslikam. V naslednjih dneh in tednih pa bom sigurno objavila še kaj bolj osvežilnega in poletnega. Do takrat pa te energijske bombice, ki znajo biti tudi kar osvežujoče.

Končno . . .  prvič sem spravila skupaj nekaj takega. .
Mikalo me je že dolgo časa, receptov je nešteto različnih . . .  okorajžila sem se, vzela temno čokolado, jo stopila in dodajala vse, kar sem našla v shrambi in je bilo za porabit.  

Bolj enostavno kot tako . . .  in zelo dobro . . . narejeno iz sestavin, ki jih imamo radi in so trenutno na razpolago..

Če so v kupčku, jih lahko imenujemo kupčki, ali kako drugače, če so razvaljani in zrezani so lahko ploščice . . . lahko bi se reklo prave energijske ploščice.


moje sestavine:

100 g temne čokolade 75% kakava
30 g bele čokolade
2 žlici olivnega olja
proseni kosmiči (približno 200 g)
5 suhih marelic
5 datljev
3 suhe fige
3 žlice sezamovih semen
3 žlice temnih rozin
3 žlice svetlih rozin
3 žlice mandljevih koščkov

Stopila sem čokolado, dodala olje in vse ostale sestavine, ki so zgoraj navedene ter dobro premešala.

Z žličko sem polagala kupčke v male papirnate košarice za muffine. Dala sem v hladilnik za nekaj ur.

nekaj mase sem položila med peki papir in razvaljala na 3-4 mm debelo ploščo. 

Za nakaj ur sem jo dala v hladilnik. Ko se je strdila, sem jo prerezala na majhne ploščice.

Če imamo radi temno čokolado in se ji ne moremo upreti, ali pa tudi mlečno, belo . . . so te ploščice in kupčki dober trik, da čokolade pojemo malo, hkrati pa uživamo v različnih okusih in teksturi ostalih sestavin, ki so zelooo zdrave.

Paziti moramo, ker ko pojemo en košček nas lahko prime, da pojemo še enega . . . to še ni tako hudo, če ne nadaljujemo.
No . .  obstojni so dolgo, lahko jih ponudimo nepričakovanim gostom kot sladek prigrizek  . . .