repa, krompir, koleraba . . . v pečici

Lepo pozdravljeni v novem letu.
Prvi dan v tem letu sem počela stvari, ki jih želim početi čez celo leto. Med drugim tudi to, da sem šla kar dvakrat na orbitrek (vsakič za 3 minute heheh . . . ), bila sem na dolgem sprehudu (pol ure), izdelala sem predmet iz gline, skuhala nekaj dobrega (če se prav spomnem, so bili to fileji lista v pečici panirani (polnozrnate drobtine, peteršilj, česen, olivno olje).  Zraven velika skleda zimskega radiča s kalčki). Kot prilogo sem pripravila tudi lečo, ki jo je treba jesti prvi dan v novem letu in po italijanskem običaju prinaša denar.
Tudi počitek sem si privoščila
To leto želim nekaj slabih navad spremeniti v dobre in koristne. To je več gibanja, več ustvarjanja, bolj zdravo prehranjevanje.
Hočem postati tudi še bolj strpna, bolj pozorna, manj v skrbeh, bolj vesela. Hočem živeti vsak dan posebej čimbolj radostno in mirno.
Kaj ste počeli vi prvi dan v novem letu? Kakšne so vaše želje in načrti?
 
Za začetek delim z vami ta preprost recept, čeprav to niti ni recept, je le nekaj preprostih sestavin , ki pridejo okusne iz pečice.

sestavine za 2 osebi:
2 repi
2 kolerabi
3 krompirji
1 čebula
2 stroka česna
svež peteršilj
svež divji koromač
olivno olje
sol

 Krompir, repo in kolerabo olupimo, zrežemo na rezine. Prav tako čebulo  Zmešamo vse skupaj, posolimo in naoljimo, premešamo. Razporedimo na velik pekač in damo v pečico na 190 stopinj za približno pol ure. Malo pred koncem pečenja potresemo s sesekljanim peteršiljem, koromačem in česnom in vrnemo v pečico za 10 minut.

Odlična priloga ali samostojna jed. 

Lep teden vam želim!

zgodnje zelje s krompirjem, dobrodošla jesen . . .

Ena vaših najljubših jedi . . .  katera je?
Ena mojih najljubših je zelje ali pa ohrovt s krompirjem.
Mogoče se bo komu zdelo malo čudno, vendar je res. Ker imam rada preproste in okusne jedi, za katere sestavine so vedno pri roki ali pa se jih dobi v določeni sezoni.
Ni boljšega vonja, kot ta  . . .  po popraženem krompirju z zeljem in okus . .   mmmm . . .vsaj zame.
Najraje takšne in podobne jedi pripravljam kar v okroglem pekaču (pizzopek). Zame je to univerzalna "kozica" za praktično pripravljanje skoraj vseh jedi.
Razlogov je veliko. Nič se ne prime dna . . .  lahko delam tudi brez maščobe, dobro  . . . če pozabim pravočasno premešati ali obrniti, se lahko tudi prime in celo prižge. Tu je mišljeno bolj to, da lahko delam z nič ali zelo malo maščobe.
Potem . . . v njem kuham večje količine zelenjave, blanširam  . . . pražim čebulo, delam ragu. Ker ponavadi delam v drugem prostoru, oz. zunaj, v stanovanju ni vonja po kuhariji.
Ko končam s pripravo jedi, ponavadi kar pekač prinesem na mizo in si postrežemo direktno iz njega na krožnike. Seveda sem zelo previdna pri uporabi kuhinjskega "orodja", da se dno ne popraska. .

Torej . . . delala sem zelje s krompirjem . . .
    

sestavine:

5 krompirjev
1 večja glava zelja (prerezala sem na polovico, odstranila stržen in nekaj trših delov ter zrezala na trakove)
1 strok česna
olivno olje
žlica masti z ocvirki
koromačevi cvetovi (posušeni in sveži, vsakih dva ščepca)
sol

V pekač se natočila tople vode (tričetrt posode). Počakala sem, da je zavrela, jo solila in vanjo položila na  trakove narezano zelje. Krompir sem skuhala posebej in ga grobo pretlačila z ročno "tlačilko krompirja". Kuhano zelje sem precedila in ga še malo na grobo sesekljala z nožem kar na cedilu. V pekač sem dala olivno olje in žlico masti z ocvirki
Včasih, ko je bil čas kolin, sem jih bila sposobna pojesti celo pest . . .  s kruhom . . .  seveda naenkrat, ker sem jih oboževala . . .  njihov vonj in okus. Obožujem jih še danes, vendar samo od daleč, ker pa se nisem želela za vedno poslovit od njih sem letos naredila kozarček masti z ocvirki za takšne priložnosti, kot je recimo ta.
Dodala sem sesekljan strok česna, pustila kakšno sekundo, da je zadišalo in dodala zelje in krompir. Pražila sem še nekaj minut in vsake toliko obrnila z leseno lopatico. Krompir je ponekod dobil lepo zlatorjavo skorjico. Na koncu sem potresla s svežimi koromačevimi semeni, premešala in servirala.
Po vrhu sem potresla s posušenimi cvetovi koromača..

koromačeva juha s krompirjem in bučko

Pri tej juhi sem želela obdržati čimveč okusa in vonja po koromaču, zato nisem dodajala sestavin z močnejšim okusom in vonjem, razen peperončina in ščepca mete.

sestavine za 3 do 4 osebe:

3 koromači
5 krompirjev
1 bučka
sol
peperoncino
ščepec sveže mente

Koromač, krompir in bučko sem zrezala na večje kose. Vse sem dala v veliko kozico,  zalila s toplo vodo, solila in ko je voda zavrela, kuhala približno 15 minut. Nato sem spasirala z ročno pasirko (tista okrogla s tremi nastavki) in uporabila nastavek z največjimi luknjami.

Še malo sem pokuhala, dodala ščepec sesekljane sveže mente in servirala.

Nič olja.
Ker je juha ostala, sem naslednji dan pri segrevanju pred serviranjem dodala še žlico pesta iz rukole, ki sem ga imela v hladilniku (prejšnji dan sem ga vzela iz zamrzovalnika).

Zelo dobra, osvežujoča juha.

frtalja z meliso

Podobno frtaljo je delala moja mama, ko smo bili še otroci. Pa tudi potem, ko smo že odrasli. Ona je dodala še divji koromač. Od takrat mi je ostal v spominu ta vonj po melisi in koromaču, ko se je delala frtalja.
Jaz jo naredim vsako leto v sezoni melise in koromača.

Tokrat sem uporabila samo meliso, ker koromača nisem imela doma. Del pšenične moke sem nadomestila z drugimi mokami.




sestavine za 2 veliki frtalji:

3 jajca
50g pšenine moke
50 g riževe moke
50 g koruzne moke
30 g sojine moke
20 g kostanjeve moke
sojino riževo mleko po potrebi
malo mineralne vode
sol
žlička pecilnega praška
sesekljana sveža melisa

V visoki posodi zmešamo jajca s soljo, mlekom, mineralno vodo, moko in pecilnim praškom. Dodamo meliso in premešamo.
V ponev damo malo olja (jaz olivno). Ko je olje zadosti vroče, nalijemo zmes in počasi pečemo na zmernem ognju na obeh straneh. Dobimo dve frtalji debeli približno 1,50 cm.

Dober tek.

rižota s koromačem, žafranom in pestom iz mete in melise

Koromač se je pojavil v moji kuhinji šele zadnje leto. Nekako ga nisem bila vajena uporabiti.
Dobro poznam divji koromač...še iz otroštva, ko je mama naredila frtaljo z meliso in koromačem. Ta mi je ostala v zelo ljubem spominu in vsako leto jo v sezoni večkrat naredim.

Tako, sedaj ga pobliže spoznavam, ta gojeni koromač in moram reči, da me je kar navdušil.

Tokrat sem naredila tole ..... rižoto s koromačem in... dodatkom pesta iz mete in melise

sestavine za 2 osebi:

1 velik gomolj koromača
3 žlice olivnega olja
1 lovorjev list
noževa konica  žafrana
sol
150 g riža parboiled

ta pesto

Koromač sem dobro oprala in zrezala na debelejše rezine (nisem ga rezala na majhne koščke).
V vrelo vodo sem dala  sol in lovor ter dodala koromač. Kuhala sem cca 10 minut. S penovko sem pobrala koromač in kozice. Nekaj rezin koromača in zelene dele sem prihranila. Ostali koromač sem sesekljala s paličnim mešalnikom v kremo.
Na olivnem olju sem podušila rezine koromača, ki sem ga prihranila in dodala riž. Zalila sem z vodo, v kateri se je kuhal koromač, dodala žafran in kuhala cca 15 minut. Po potrebi sem dosolila. Odstavila sem in dodala kremo iz koromača. Za intenzivnejši okus sem dodala žlico pesta iz mete in melise. Rižoto sem pustila nekaj minut stati, da so se okusi prepojili in jo postregla.

Dober tek!