hitra pita pizza s figami in mandeljni

Fige, fige, fige . . .  jaz sem večkrat poskusila vzgojit svoje, do sedaj mi ni uspelo. Letos sem posadila dve, ena se je prijela in je sedaj kar lepa, bomo videli naslednje leto, kako bo prenesla spomladansko slano. Imam srečo, da si grem vsako leto nabrat fige k prijateljem, ki živijo v sosednji vasi, kjer je podnebje že bolj ugodno za uspevanje fig. Najprej svetlejše, bolj nežnega okusa. Potem pa še te, ki so zrele temne barve zunaj in temno rdeče znotraj, okus pa . . .  da ne govorim.

  

Hitra pita pizza s figami

sestavine:

testo, kot za pizzo (v testo nisem dala niti sladkorja, ker je bilo narejeno za pizzo, potem sem dobila v trenutku idejo in iz polovice naredila pizzo, druga polovica je šla za to pito)

torej za testo:
250 g moke
10 g svežega kvasa
pol žličke soli
pol žličke sladkorja
cca 1,5 dl tople vode
žlica olivnea olja

za nadev:
10 do 20 fig (odvisno, koliko visok želimo narediti nadev iz fig)
rjavi sladkor po želji
cca 200 g mletih mandeljnov
žlička cimeta

Kvašeno testo jaz delam v kruhomatu.
Testo razvaljamo na tanko in obložimo z njim tortni model (na peki papir). Potresemo z mletimi mandeljni in sladkorjem. Fige sproti režemo na rezine (cca 5 mm) in rezine polagamo na vrh mletih mandeljnov. Već plasti damo, bolj slastna bo torta. Po želji potresemo po vrhu še malo sladkorja in cimeta v prahu. Pečemo na 170 stopinj 25 minut. Pečeno pito potresemo z mletim sladkorjem in ponudimo.

Tokrat sem bila resnično prijetno presenečena ob pokušanju te "torte", kajti želela sem prav to, hitro narejeno, enostavno in skromno testo, ki se je izkazalo kot odlična podlaga za mandljevo figov pregrešno dober nadev.



 


Poskusite tudi vi . .  pa dober tek!

piščančje perutničke po trenutnem navdihu

Pri prijateljih sem si nabrala fig, jih prinesla domov . . . in kaj zdaj? Spet sem si prinesla delo. Vendar . . .  najprej je treba pripravit kosilo. V mislih sem imela piščančje perutničke, ki so čakale od prejšnjega dne v hladilniku. Torej perutničke . . . kaj pa če bi poskusila s figami . . . , z rdečo čebulo . . . mogoče z malo limone in kakšnim zeliščem . . . poskusila bom:    

sestavine: 
piščančje perutničke
olivno olje
sol
1 velika rdeča čebula
5 svežih domačih fig
pest pinjol
1/2 bio limone
1 dl belega vina
limonov timijan

za prilogo:
50 g riža na osebo
pest zmrznjenega ali svežega graha na osebo
voda, sol

Perutničke sem posolila, jih naoljila in jih položila v široko kozico. Na obeh straneh sem jih dobro zapekla, dodala na tanke rezine narezano čebulo in pinjole. Čez nekaj časa sem dodala še fige in zalila z vinom. Počakala sem, da je tekočina izparela, dodala rezine limone, osmukala par vejic limoninega timijana, zalila z zajemalko vrele vode in dušila počasi še cca 15 minut.

 
 

Posebej sem v slani vodi skuhala riž, kateremu sem med kuhanjem dodala zmrznjen grah. Ko je bil riž kuhan, sem ga precedila in servirala na krožnike. 

Dodala sem piščančje perutničke in polila čez vse čebulno omako s figami in limoninimi rezinami ter pinjolami.

Kmalu sem ugotovila,  da je moja jed uspela, saj je bilo vse zelo sočno, okusi so se lepo dopolnjevali . . .  mmmmm . . .  

 

kremni puding hokaido avokado kvinoja

Poletje se poslavlja. To sladico posvečam jeseni, ki prihaja in vam, ki obiskujete moj blog.

Glavno vlogo pri tej kremni sladici ima buča hokaido in avokado. Stransko, pa zato nič manj pomembno ima kvinojina moka, bela čokolada, sladka smetana in temna čokolada.
Pa tudi vse druge sestavine so prav tako pomemebne, saj dajo tisto piko na i tej sladici.
Recept je moja zamisel. V hladilniku je čakal zrel avokado in buča na polici mi je prigovarjala "posadila si seme zame, tako si želela, da zrastem, prav ponosna si name, sedaj me pa še uporabi tako, da me boš z užitkom pojedla, pa še komu me ponudi". 

Pa sem se želela potrudit v zahvalo moji buči.


sestavine za 4 "dobre porcije"

1 avokado 150 g
1/2 hokaido buče 200 g
100 g kvinojine moke
3 dl vode
3 žlice rjavega sladkorja
50 g bele čokolade
sok 1 limone
250 ml sladke smetane

cimet

temna čokolada cca 100 g
1 dl metinega sirupa
žlica olivnega olja EDO
sladka smetana (tretjina od 250 ml)
cimet

Bučo sem dala v pečico kot v tem receptu.
Medtem sem kvinojino moko zmešala s sladkorjem in jo zamešala v mlačno vodo ter nad ognjem segrevala in mešala do vretja. Kuhala sem na rahlem ognju cca 5 minut. Primešala sem belo čokolalo in pustila, da se je "puding" ohladil (medtem sem večkrat premešala).
Dodala sem limonov sok.
Bučo sem vzela iz pečice in ko se je malo ohladila sem jo skupaj z avokadom spasirala s paličnim mešalcem. Primešala sem puding in dve tretjini stepene sladke smetane.

Stopila sem temno čokolado, ji dodala malo metinega sirupa in žlico olivnega olja EDO. S čokolado sem namazala posodice, v katere sem servirala kremni puding, okrasila s stepeno sladko smetano in potresla s cimetom.
 

Vam povem, da je odlično!

Rižota Venere s hokaido bučo

Letos sem pridelala dve hokaido buči (bravooo!!!). Posadila sem namreč dve hokaido semeni in ti dve semeni sta zrasli v velika grma, ki sta rastla v dolžino par metrov, delala ogromno cvetov in na vsakem steblu sta se razvili vsaj dve majceni bučki, od katerih se je razvila do konca samo po ena na vsaki rastlini.

 to je bil moj letošnji pridelek hokaido buč  

Ker sem bila zelo ponosna na moj pridelek in sem si močno želela nekaj narediti iz njih, sem se odločala med mnogimi variantami, kako pripraviti bučo hokaido, da bom zadovoljna s svojim izdelkom in njegovim okusom. 

Ker imam italijanski riž Venere, sem se odločila za rižoto. Upala sem, da bom lahko lepo uporabila kontraste okusov, vonjev in barv sestavin. Moram reč, da sem bila prijetno presenečena. 

Riž Venere raste v Italiji, gojijo ga v Padaniji, največ v okolici Vercellija in Novare. Vzgojili so ga iz črnega riža in vrst riža italijanskega porekla leta 1997 (kitajski raziskovalec v Italiji), ker originalni črni riž ne bi uspeval v italijanskih klimatskih razmerah. Riž Venere je prijetne arome, ki se pri kuhanju močno razvije in diši po pravkar pečenem kruhu.

Rižota Venere s hokaido bučo

Inspiracijo sem dobila na tem blogu. Recept sem priredila po svojem trenutnem občutku in nastala je ta rižota:

 

sestavine za 2 osebi:

1 buča hokaido (očiščena 400 g)

100 g riža Venere

1 rdeča čebula

5 žlic olivnega olja

1 dl belega vina

sol

nekaj listkov svežega timijana

nekaj listkov svežega majarona

100 ml sladke smetane

 

Bučo sem umila, prerezala na pol in odstranila semena in niti (spravila jih bom za naslednjo setev . . .  letos sem zelo težko dobila semena)

zrezala sem jo na večje rezine, malo posolila in jo dala v pečico (na pekaču zavito v alu folijo) za cca 30 minut na 180 stopinj

V kozici sem podušila čebulo, dodala riž, solila, zalila z 1 dl belega vina, počasi dušila. Rižoti sem dodajala postopoma vrelo vodo in kuhala na zmernem ognju cca 1 uro. Riž Venere se kar dolgo kuha in ne naraste tako kot navaden riž.

Medtem, ko sem delala rižoto, sem po 30 minutah vzela iz pečice bučo, polovico sem zrezala na kocke (skupaj z lupino, ki je ravno pravšnja za pod zobe, ne pretrda ne premehka in okusna) ostalo sem dala v visoko posodo, dodala 1 dl sladke smetane in zmiksala s paličnim mešalnikom v kremo.

V tem času je bil riž kuhan. Dodala sem mu listke timijana, majarona in kocke buče. Premešala. 

Na krožnike sem z žlico in vilicami dekorirala bučno kremo, na sredino sem servirala rižoto in okrasila s timijanom in majaronom.

Rižota je odličnega okusa. Riž Venere se po svojem vonju in okusu odlično ujema z nežnim vonjem in okusom buče.

Mene je ta rižota takoj osvojila. Priporočam kot predjed v manjših porcijah, (lahko bi se naredilo 4 manjše porcije, s tem, da dodamo še 50 g riža).  Kot predjed bi bila čisto dovolj, saj s svojim posebnim prijetnim okusom in bogatostjo takoj osvoji.  Lahko se jo poje, tako kot jaz, kot glavno jed in to za kosilo . . .  in večerjo,  . . . tako je . . . če nikogar ni zraven, ko se kaj odličnega skuha.   

Prav gotovo ponovim vajo v prihodnosti, takrat za večjo družbo.

Če jo boste naredili tudi vi . . .  pa prijetno okušanje!

kvinoja - quinoa puding s cimetom in čokolado v prahu

Nekaj časa nazaj sem zmlela kvinojo v starem mlinčku za kavo. Nastala je kvinojina moka. Odlično! Star mlinček za kavo vedno prav pride, seveda če še deluje, heheh . . .

Moja ideja je bila, da bi naredila puding z dodatkom kvinoje in tako sem se odločila, da uporabim kar kvinojino moko namesto praška za puding. Rezultat je bil več kot zadovoljiv.

sestavine za 3 porcije pudinga

3 žlice kvinojine moke
5 dl riževega mleka
3 žlice rjavega sladkorja
3 žlice čokolade v prahu (Nesquik)
1 žlička kakava v prahu
1 žlička cimeta
sok 1/2 limone


4 dl mleka sem dala v kozico segrevat. Medtem sem mleto kvinojo zmešala s sladkorjem, čokolado v prahu, kakavom v prahu in žličko cimeta. Dodala sem preostali 1 dl mleka in dobro premešala. Zmes sem prilila mleku in mešala do vretja, počasi sem mešala na majhnem ognju še cca 5 minut. Odstavila sem in primešala limonin sok.
Kvinojin čokoladni puding sem prelila v majhne posodice in okrasila.
    

Lahko bi namesto mleka uporabila svež sadni sok (breskve, jabolka, pomaranča, . . .) in na vrh dala koščke sadja.  Naslednjič . . .

Vendar tudi ta mi je bil prav všeč, z okusom čokolade, kvinoje, cimeta in limone. 

Sedaj bi se rada zahvalila food bloogerci Laka kuharica za simpatično nagrado, katere blog zelo rada obiščem in mi je pri srcu. Pravila igrice so, da nagrado prilepim na svoj blog in  jo podelim naprej 5 blogom, ki imajo manj kot 200 prijavljenih obiskovalcev. Izbrala sem spodaj navedene bloge

http://soibiber.blogspot.com/

http://ktina-zanimacija.blogspot.com/

http://cookam.blogspot.com/

http://leva-desna.blogspot.com/

http://portafoglioadieta.blogspot.com/

špageti s cvetačo, pinoli, feto . . .

Cvetača je meni precej simpatična kapusnica kar se lepote tiče. Kar se pa kuhanja (blanširanja) tiče, mi je malo manj simpatična zaradi vonja, ki ga pusti za sabo. Zato jo najraje skuham v "pekaču za pizzo", tistemu, ki je zelo v redu za pripravo vsemogočih jedi . . .  le pizze ne, vsaj zame to velja. Pekač postavim v prostor, ki ga lahko hitro prezračim ali pa zunaj, pred hišo. Tako pripravljam tudi ribe, ohrovt, golaž . . .

Tu je moj recept za testenine s cvetačo, zelo okusen, primeren tudi kot samostojna jed.

sestavine za 2 do 3 osebe:

200 g špagetov (jaz sem uporabila kvinojine)
1/2 cvetače
5 žlic olivnega olja
1 majhna čebula (jaz rdeča)
5 slanih filejev sardončkov (inčuni)
2 stroka česna
pest pinjol
pest ali dve drobtin
pest mletih mandeljnov
50 g feta sira (ali po želji)
sveži majaron
po želji mlet peperoncino

 


Cvetačo zrežemo na manjše "grmičke" in na hitro skuhamo v slanem kropu. Odcedimo in vodo, v kateri smo jo kuhali prihranimo v kozici.
Testenine damo v slano vrelo vodo kuhat.
Medtem na olivnem olju pražimo sesekljano čebulo, dodamo zrezane fileje inčunov, sesekljan česen in pest pinjol, malo popražimo na kratko, dodamo drobtine in mlete mandeljne, premešamo. Dodamo cvetačo, sesekljan majaron in narahlo premešamo. Zalijemo z zajemalko vode, v kateri smo kuhali cvetačo. Testenine precedimo in jih primešamo zelenjavi, dodamo še malo vode, ker špageti vsrkajo omako. Vse skupaj naj bo ravno prav sočno (ne presuho). Po želji dodamo peperoncino. Izklopimo pekač.

Jaz pekač postavim kar na mizo, tako je vse še toplo in se lažje postreže na krožnike ali pa vsak vzame, kolikor želi.

Sestavine lahko v tem receptu količinsko dodajamo ali odvzemamo po svojem okusu, ker se zelo lepo dopolnjujejo med seboj.  

quiche z bučkami in quinoo - kvinojo

 
Vsake toliko časa uvrstim na jedilnik tudi kvinojo, rada bi jo uporabila čimvečkrat, ker mi je všeč, je zdrava in se prilagodi vsaki jedi (juhe, enolončnice, predjedi, priloge, samostojne jedi in sladice.)

Tokrat naj bo na ta način, z bučkami in skuto.


sestavine:

7 majhnih bučk
250 g skute
100 g kuhane kvinoje
1 jajce
2 žlički metinega pesta
sol

Namesto testa brise' (moka, maslo, ledena voda), ki je tipično pri izdelavi quiche torte, sem uporabila kar domače vlečeno testo.

Bučke sem zrezala na kolobarčke, dodala skuto, kuhano kvinojo, jajce, malo metinega pesta, ki sem ga imela pripravljenega v hladilniku, solila in vse skupaj premešala.

Za podlago sem uporabila vlečeno testo, ki mi je ostalo, ker sem delala slivov zavitek. Razvaljala sem testo in obložila z njim okrogel pekač. Obložila sem ga z nadevom in robove testa zavihala čez nadev.
Pekla sem cca 30 minut na 180 stopinj.

Zelo dobro. Testo se mi je malo preveč zapeklo ob robovih, ker sem "pozabila" na čas, vendar je bilo vseeno ok.

koromačeva juha s krompirjem in bučko

Pri tej juhi sem želela obdržati čimveč okusa in vonja po koromaču, zato nisem dodajala sestavin z močnejšim okusom in vonjem, razen peperončina in ščepca mete.

sestavine za 3 do 4 osebe:

3 koromači
5 krompirjev
1 bučka
sol
peperoncino
ščepec sveže mente

Koromač, krompir in bučko sem zrezala na večje kose. Vse sem dala v veliko kozico,  zalila s toplo vodo, solila in ko je voda zavrela, kuhala približno 15 minut. Nato sem spasirala z ročno pasirko (tista okrogla s tremi nastavki) in uporabila nastavek z največjimi luknjami.

Še malo sem pokuhala, dodala ščepec sesekljane sveže mente in servirala.

Nič olja.
Ker je juha ostala, sem naslednji dan pri segrevanju pred serviranjem dodala še žlico pesta iz rukole, ki sem ga imela v hladilniku (prejšnji dan sem ga vzela iz zamrzovalnika).

Zelo dobra, osvežujoča juha.