Vrnitev sem...

Naj napišem nekaj vrstic in objavim nekaj fotografij.
Izgleda, da je danes pravi dan, da prekinem odsotnost na tem mestu, kjer sem včasih kar pridno objavljala recepte in dogodke ter fotografije o njih.
Mogoče je to moja vrnitev na blog.
Tega še ne vem, zato bom izkoristila prav ta trenutek, ko sem še v "formi", ko bi vam rada nekaj malega pokazala in povedala

Ker že doooolgoooo ni bilo tu nobenega recepta, bom napisala danes tega, ki je meni zelo ljub. Dobila sem ga v "dar" od moje mentorice slikanja Polone Kunaver Ličen iz Ajdovščine. Ja, pri njej med slikanjem tudi pijemo čaj in kaj dobrega prigriznemo. No, pa pejmo k receptu.

Pecivo s prosom in chia semeni

2 jajci
3 žlice rjavega sladkorja (lahko uporabimo med ali kakšno drugo sladilo)
malo vanilije
70 g stopljenega masla (v receptu je kokosovo)
1/2 lončka chia semen
1/2 lončka prosa (nič kuhat, samo sprat)
3 zvrhane žlice zdroba (jaz sem zadnjjič uporabila 1 žlico koruznega in 2 žlici pšeničnega)
1/2 male žličke sode bikarbone
malo cimeta (recimo 1/2 žličke, če ne pa po okusu)
1 lonček riževega mleka (ali kakšnega drugega, po želji)
2 naribani jabolki (na trakce)

V malo večji posodi  zmiksamo jajca s sladkorjem, dodamo stopljeno maslo, chia semena, proso, zdrob, sodo bikarbono, cimet, riževo mleko in naribana jabolka. Vse dobro premešamo s kuhalnico in stresemo v pekač. Jaz ponavadi delam v pekaču mere 21 x 21 cm. Pečemo na temperaturi 170 stopinj 30 do 40 minut.

Meni je to pecivo zelo všeč, ker je 1. enostavno za pripravit (vse sestavine damo v eno skledo oz. posodo), 2. ker vsebuje dobre - zdrave sestavine, 3. ker je zeloooo aromatično in okusno. Zelo mi je všeč, ker proso ostane "al dente".

Slikice tokrat nimam, obljubim sebi in vam, da bo v kakšnem naslednjem postu.

Imam pa nekaj fotografij mojih začetniških slikarskih del, ki bi jih rada delila z vami. Vesela bi bila kakšnega komentarja. Če vam je kaj všeč, sem zadovoljna.... če vam ni, pa sem še vedno zadovoljna, da sem se končno podala tudi v raziskovalne vode slikanja, te vode so čakale name veliiiikooo let.



akvarel, izdelan po fotografiji iz knjige o Toskani

akril na kartou. češnje
 

akvarel, podoba iz Štanjela

akril na kartonu, trenutek k rdeči

akvarel, kombiniran z nekaj servietne tehnike, ribič
 

Moja zbirka del je zelo raznolika in v različnih tehnikah, saj sem še na začetku in se še nisem odločila, kaj je za mene bolj privlačno in kaj mi bolj "leži".   

To je to zaenkrat.
Lepo bodite.

nekaj malega o pomladi

                              pogled z balkona (ganka)  na našo jablano in sosedovo hišo

      cavolo nero v cvetju, (pozno pozimi sem mu porezala vrhe in takole je pognal nove listke in  cvetove
      v ospredju navaden ohrovt, ki tudi začenja cveteti

                                                   zeloooo dišeča narcisa  - jurjovka

                                                                       še ena cvetoča jablana

                                                             povsod okrog hiše polno regrata . . .

                                                             prelepih sončno rumenih cvetov . . .

                         ti se potem čez noč spremenijo v čudovite bele puhaste krogle, polne semen  . . .

                                                         ki jih veter pridno raznaša okrog . . .


Upam, da se naslednjič vidimo s kakšnim novim receptom ali kakšnim novim izdelkom iz gline.
Prisrčen pomladni pozdrav vsem, ki se ustavite tukaj.

Okrog Pusta . . . štraubi na moj način

Leto se je z veliko hitrostjo obrnilo naokrog, zima je kar dobro pokazala svoje "čare" in prav je tako. Kdaj pa bo mraz in sneg, če ne zdaj. Vendar že komaj čakam pomladi (jaz si govorim že takoj po novem letu . . . jaaa . . . pomlad prihaja . . . in potem res kar hitro pride . .   Mislim, da bo tudi letos tako. Pri nas letos snega ni bilo (en večer je pričelo snežiti in je zgledalo, da bo potem čez noč nadaljevalo, vendar je bilo v pol ure vsega konec in ostalo ga je le za vzorec in sliko).

Snežna idila ima svoj čar, s katerim ne moremo primerjati nobenega drugega vremenskega pojava v naravi, vsaj zame. Nisem si mogla kaj, da ne bi objavila nekaj takih trenutkov v zgodnjem jutru kakšen teden nazaj, ki so bili res samo trenutki, saj se je kmalu zatem sneg stopil.
Na Krasu se je pa letos dobro izkazala burja, saj je kar močno brila okrog vogalov in tudi močna drevesa so se pošteno nagibala .

Sedaj pa je Pust pred vrati, oz. včeraj je že kar pošteno vstopil, saj se večina pustovanja dogaja v soboto. Mame so v preteklih tehnih in dneh veselo šivale kostume svojim otrokom in mogoče tudi zase in za velike otroke.

Velike maškare so pri nas hodile včeraj, male maškare pa so nas obiskale danes

Te dni nazaj sem delala tudi štraube po nekaj različnih receptih, ki sem jih našla na spletu, najbolj so mi bili do sedaj  všeč tile, po spodnjem receptu, ki sem si ga priredila čisto po svoje.

sestavine:
2 rumenjaka
2 žlici kisle smetane
2 žlici pomarančnega soka
2 žlici ruma
ščepec soli
200 g moke /jaz 100 g posebne primorske moke Mlinotest, 50 g koruzne moke Mlinotest, 50 g pirine polnozrnate moke Mlinotest/

olje za cvrtje /jaz sem uporabila arašidovo olje/
sladkor v prahu za posipanje

Rumenjakom sem primešala kislo smetano, pomarančni sok, rum, sol in nazadnje postopoma moko. Meni je je šlo 200 g. Zamesila sem hlebček, ga zavila v kuhinjsko prozorno folijo in pustila stati kakšno urco ali več. Testo lahko počaka tudi čez noč v hladilniku.

Testo sem razvaljala čisto na tanko, izrezala pravokotnike in na sredini vsakega zarezala po dolžini (cm od robov). Rob vsakega sem spodvihala skozi luknjico in flancate na hitro ocvrla v vročem olju. Ko so postali zlato rumeni z obeh strani, sem jih s penovko hitro preložila na papirnato brisačo, ki je popivnala odvečno maščobo.

Potresla sem jih z mletim sladkorjem in  . . . dober tek.

Kaj ste vi kaj počeli ob tem pustnem času? Ste se ošemili? Kaj ocvrli ali spekli?

Spodaj nekaj stvari, ki so se zgodile pri meni v prejšnjih letih v času pusta . . .



namesto mišk in krofov pustni obročki ali ciambelle


 



pustne kroglice - kastanjole s čokoladno lešnikovo sredico


 

Zelenjavni ragu z lečo in polento

To vrsto ohrovta sem prvič videla pred približno 5 leti, ko sem se začela spoznavati z jedmi, ki jih pripravljajo v Toskani. Od  tam je prišel moj M. ki mi je pričel govoriti o ohrovtu cavolo nero in mineštri ribollita.
Lansko leto mi je prinesel semena tega ohrovta, s katerim sem založila prijateljice in tudi gospo Mirjam, pri kateri nabavim domačo zelenjavo. Tako sem dobila lepe sadike, ki sem jih posadila v moj mini vrtiček.  Ta ohrovt se je ves čas svoje rasti boril s kar nekaj vrstami živalic, ki so mu hotele do živega in jim je bil zelo všeč. Danes je takšen, preživel je vse živalce in v mrazu se kar dobro počuti.

Dodala sem ga tudi temu zelenjavnemu raguju.

sestavine:
4 žlice oljčnega olja
1 velika čebula
2 žlički soli
2 stroka česna
2 večja korenčka
200 g  rdeče leče
8 listov črnega ohrovta (cavolo nero)
2 žlici paradižnikovega koncentrata
1 zvrhana žlica koruzne moke
žlica posušenega zdrobljenega timijana
žlica posušene zdrobljene bazilike
žlica posušenega zdrobljenega majarona
1/2 žličke posušenega peperončina
2 dl paradižnikovega pireja
vroča voda za zalivanje

500 g koruzna moke (zdrob) za polento
sol
poper
sir (jaz ovčja trda skuta)
parmezan
3 žlice oljčnega olja
nekaj manj kot 2 litra vode

Lečo sem namočila za nekaj ur. Čebulo sem zrezala na majhne kockice, česen drobno sesekljala, korenček sem narezala na majhne kocke. Liste ohrovta sem z rokami osmukala, da sem odstranila sredinski odebljen del in nekaj vlaken, ostali so majhni koščki, ki sem jih s prsti še malo natrgala na manjše krpice.

Čebulo sem solila in počasi pražila nekaj minut na majhnem ognju, dodala česen, čez par sekund korenček , oprano in odcejeno lečo in ohrovt. Podušila sem še nekaj minut, dodala koruzno moko in paradižnikov koncentrat in ostale dišave. Malo sem vse skupaj popražila dodala paradižnikov pire in premešala. Zalila sem z vročo vodo in počasi kuhala, dokler se leča ni skuhala (ne razkuhala).

Za polento sem v visoko kozico zlila vodo, medtem ko se je počasi segrevala, sem zajemala s pestjo moko in jo stresala v vodo. Zraven sem seveda mešala z leseno kuhalnico, da se niso naredile grudice. Solila sem in na manjšem ognju počasi kuhala. Potrebno je bilo kar pogosto mešanje. Polento sem kuhala cca 40 minut. Ko sem odstavila, sem dodala sir in oljčno olje ter dobro premešala.

Polento sem zlila na leseno podlago in počakala kakšnih 10 minut, prerezala sem jo na manjše kose in položila k zelenjavnemu raguju.

Ali tudi vi pripravljate zelenjavni ragu in kaj uporabite pri pripravi? Kakšno polento imate najraje? Koruzno, ajdovo, krompirjevo...? Napišite mi prosim svoje predloge.

Pa še to. Kdo ve, kakšno je slovensko ime za to vrsto ohrovta?

Voščilnica

Prijetno preživite praznike in s pozitivnimi mislimi vstopite v novo leto 2015. 
Veliko zdravja, radosti in miru vam želim v prihajajočem letu.
  

Jesenska frtalja z rdečo peso in feto

Rdeča pesa mi te dni ni dala miru. Običajno jo surovo nastrgam v solato (npr. motovilec, zimski radič, fižol . . .  Ker sem jo pripravila tudi v pečici, celo, zavito v peki papir in pečeno na 170 stopinj cca 40 minut, jo je bilo treba pač potem nekako porabit.

Vedno bolj rada pripravljam enostavne jedi s čimmanj sestavinami (uporabljam pa vedno več začimb). Všeč mi je, če se da sestaviti vse skupaj v enotno jed.
Ponavadi se znajde v hladilniku kakšna zelenjava, sir, jajca . . . ki jih je treba porabit. V shrambi z mokami, rižem, stročnicami  . .  je tudi vedno kaj za porabit čimprej. Tokrat je bil to polnozrnati riž.

Ta frtalja je nastala danes zjutraj, ko je prevladala trenutna ideja.


sestavine za eno trtaljo od 20 cm:

1 jajce
ščepec soli
2 dl mineralne vode
žlička sode bikarbone
žlička mlete kurkume
pol žličke mletega ingverja
žlička zdrobljenega posušenega timijana
žlica grobo mletih lanenih semen
žlica grobo mletih bučnih semen
100 g riževe polnozrnate moke (riž sem dobro zmlela v mlinčku za kavo)

1 srednja na majhne kocke narezana rdeča pesa
50 g fete

listki rukole iz mojega mini vrtička

Testo za frtaljo sem zmešala po vrstnem redu kot je zgoraj navedeno,  ne preredko ne pregosto, toliko, da sem ga lahko približno polovico prelila v ponev, v kateri sem segrela žlico oljčnega olja. Na vrh sem potresla rdečo peso in na grobo nadrobila feto ter navrh prelila še ostalo testo. Frtalja se je pripravljala počasi na majhnem ognju. Vsake toliko sem ogenj povečala za par sekund in potem zopet zmanjšala. Vmes sem jo tudi pokrila s pokrovko. Po približno 15 minutah sem frtaljo s pomočjo krožnika obrnila in jo delala naprej enako kot prej.

Frtalja je zelo dobra, jaz sem pojedla dve rezini in še vedno nisem lačna, čeprav je preteklo od takrat nekaj ur. Mogoče res ni primerna za zajtrk . . .  zato jo bom jedla tudi za pozno kosilo.


tu spodaj lahko kliknete na še nekaj receptov za jedi z rdečo peso, ki sem jih že objavila v preteklosti:


njoki z rdečo peso

 



 piškotki z rdečo peso, kokosom, mandlji . . . 

 



rižota z rdečo peso in rdečim vinom





predelana loška smojka ali repa s prosom v pečici na moj način




Lep pozdrav vsem in lepo se imejte!





   

Aromatičen bučni kolač oblit s temno čokolado

Iz prve letošnje hokaido buče (kupljene) sem naredila odlično bučno pecivo.
Naredila sem tudi bučne njoke z žajbljem in parmezanom in črne tagliatelle (iz riža Venere) z bučo in timijanom. Ta druga dva recepta prideta na vrsto kdaj drugič.

Za osnovo za pecivo sem izbrala recept iz italijanskega bloga tukaj. Kar precej sem ga priredila po svoje po količini sestavin in zelo sem zadovoljna z rezultatom.

sestavine za bučni kolač

300 g bučnega pireja
150 g zmehčanega masla
100 g rjavega sladkorja
3 jajca
naribana lupinica 1 limone (v original.receptu pomarančna)
1/2 žličke mletega cimeta
ščepec ingverja v prahu
ščepec muškatnega oreščka v prahu
ščepec soli
300 g moke (jaz 200 g moke za pecivo Mlinotest, 100 g riževe moke)
2 žlički vinskega kamna (ali pecilnega praška)
1 žlička praška sode bikarbone

100 g temne čokolade 60%
1 žlica oljčnega olja
3 žlice kokosovo riževega mleka


Bučo sem dobro oprala, narezala na velike rezine in dala v pekač, pokrito najprej s peki papirjem nato še z alu folijo na 180 stopinj za 3/4 ure.
Maslo sem penasto zmešala s sladkorjem, postopoma sem dodajala rahlo stepena jajca. Narahlo sem primešala bučni pire, dišavnice, sol. Počasi in narahlo sem primešala še moko pomešano s praški.
Pekla sem v pečici ogreti na 160 stopinj 30 minut, nato sem ugasnila pečico in pekla še 10 minut.

Pecivo sem prelila s temno čokolado, stopljeno nad parno kopeljo, kateri sem dodala malo kokosovo riževega mleka in 2 žlici oljčnega olja.     
 

Naj vas in sebe spomnim na recepte z bučo, ki sem jih objavila v prejšnjih letih.


torta z bučno kremo





rižota z bučo





kremni puding hokaido avokado kvinoja






rižota Venere s Hokaido bučo





Če boste pripravili kaj od tega, kar sem jaz, vam želim veliko veselja pri kuhanju in pečenju in veliko užitkov pri okušanju jedi.

Karkoli boste pripravljali v kuhinji, vam želim enako.

Vesela bom vsakega komentarja tudi takih s pozitivno kritiko.
Do naslednjič, lepo se imejte. 

torta s kostanjevo kremo in figami

Tudi letos fige . . . veliko manj kot lansko leto in leto prej. Veliko dežja, vlaga, nekaj sonca vmes, vse to je vplivalo, da je letošnje pobiranje sadja vseh vrst pri nas bolj tako tako . . . potem je še tista nočna ujma naredila svoj pečat. Izruvana drevesa na najbolj neverjetnih mestih, nekaj tukaj, nekaj tam, kot da bi izbirala prostorčke, kjer je bilo potrebno nekaj razdejanja pustiti za sabo. V par minutah.

 Nekaj fig sem le uspela nabrati pri prijateljici V. v Dutovljah. Tudi tam je figo pošteno obdelalo vreme in potem še vihar. Naredila sem nekaj kozarcev dobre marmelade, kjer sem pustila kar cele koščke z lupinico, dodala le malo želirnega sladkorja in počasi kuhala približno eno uro. 

V hladilniku sem imela kozarček kostanjeve marmelade, mascarpone in skuto za porabit, zato sem naredila še torto, ki sem ji dodala fige.

sestavine za torto premera 24 cm

za podlago:
300 g moke (200 g moke za pecivo Mlinotest, 50 g polnozrnate pirine moke Mlinotest, 50 g kostanjeve moke
2 žlički sode bikarbone
100 g masla
2 veliki žlici medu
1 rumenjak
2 žlici kisle smetane

za kremo:
250 g mascarponeja
250 g posnete skute (Lidl)
150 g kostanjeve marmelade
1 beljak

250 g figove marmelade
nekaj svežih fig

Stopljeno maslo sem zmešala z medom, dodala sem rumenjakin kislo smetano. Moke sem premešala med seboj, dodala sodo bikarbono. Tekoče sestavine sem dodala suhim in na hitro zgnetla v kompaktno testo.
Testo sem zavila v polivinilasto folijo in dala za nekaj časa v hladilnik.
Testo sem vzela iz hladilnika, ga na foliji za pečenje razvaljala na 3 mm debeline in obložila z njim pekač. Naredila sem tudi cca 3 cm visok rob.  
Zmešala sem mascarpone, skuto, kostanjevo marmelado in beljakov sneg, da je nastala gladka kompaktna krema. Na testo sem namazala figovo marmelado, čez pa stresla kremo in poravnala. Dala sem v pečico segreto na 170 stopinj za 30 minut. Vzela sem pekač iz pečice in na torto položila četrtine fig ter jo vrnila v pečico še za  15 minut. 
 

Ker sem bila sama doma, sem četrtino torte pojedla sama, na srečo je drugi dan prišla k meni prijateljica N., ki je takoj pojedla en košček in vmes je bilo slišati mmmmm . . . ostalo sem ji zavila, odnesla jo je domov.

 

Slikico mojih Chocolate Habanero čilijev dodajam, DB, takšni so bili pred par dnevi, potem jih nisem več pogledala.V ozadju so sladki češnjevi paradižniki, v ospredju pa rožmarin.




pa še nekaj receptov s figami iz prejšnjih let:


pita pizza s figami in mandlji

piščančje perutničke po trenutnem navdihu

fige, marmelada in muffini

Lepo se imejte in pridno kuhajte in ustvarjajte.

Galerija v Štanjelu in veliko marmelade iz cimborov

Ratalo mi je, da sem se končno vsedla za računalnik (samo za malo časa, ker so bolečine v križu močne - standardne bolečine od sesedenih vretenc in še išijas, ki je na trenutke prav nesramno boleč).

Ratalo mi je tudi narediti nekaj fotografij iz moje galerije v Štanjelu in dve fotografiji o zelo dobri marmeladi iz cimborov.

Galerija se nahaja v starem delu Štanjela - na gričku v strnjeni grajski vasici. V njej so razstavljeni predmeti iz keramike, ki so mi v vseh teh letih "ostali", saj zadnja leta zelo malo ustvarjam. Galerija nima urnika, odpremo jo, ko uspemo biti tam, zaenkrat.

Napisala bi rada veliko o tej galeriji in vsem okrog nje, vendar danes samo toliko.

Spodaj pa še moja marmelada, ki sem jo letos naredila zelo veliko, divja marelica pred hišo je obrodila zelo lepo in mi smo se potrudili, da smo male sadeže pridno pobirali in jaz sem pridno (včasih prav težko) kuhala marmelado. Drevo bomo letos krepko skrajšali, saj nam je do sedaj služilo v glavnem za senco, v kratkem nameravamo narediti latnik, ki nam naj bi v prihodnje delal senco pred hišo.    

Za marmelado sem sadeže dobro oprala, jih pokuhala, da so se razpustili, malo ohladila, precedila skozi cedilo (pomagala sem si z zajemalko, ki sem jo potiskala na cedilo in mešala, tako so ostali olupki in koščice na cedilu). Zelo preprosto. Iz kaše sem potem skuhala marmelado v razmerju 3:1 s sladkorjem. Tisto o kozarcih sigurno že vsi veste, zato ne bom nič pisala.

Imam še veliko receptov za jedi in sladice, ki sem jih v tem času delala in bi rada kaj napisala in poslikala tudi za vas.

Upam, da bo to kmalu, do takrat lepo se imejte.